Torek, 24. 2. 2026, 19.38
1 mesec
Resno svarilo: tretja svetovna vojna je pred vrati, a ne zaradi Ukrajine
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
Lahko že leta 2027 izbruhne tretja svetovna vojna zaradi morebitne kitajske invazije na Tajvan? Na fotografiji: kitajska vojaška letala leta 2018 v bližini Tajvana.
V Ukrajini je konflikt med velikimi silami še obvladljiv, če pa se zgodi kitajska invazija na Tajvan, bi to lahko vodilo do neposredne vojne med Kitajsko in ZDA. Zato je morebitna invazija na Tajvan največja grožnja svetovnemu miru, je prepričan nemški zgodovinar Moritz Pöllath. Ta svari, da bi zaradi Tajvana tretja svetovna vojna lahko izbruhnila že leta 2027.
Številni znaki kažejo, da bo Kitajska med letoma 2027 in 2030 dovolj oborožena in pripravljena na vojno, da bi napadla Tajvan, je v intervjuju za švicarski medij Watson dejal Moritz Pöllath in dodal, da možnost vojne še povečuje dejstvo, da se kitajski voditelj Ši Džinping stara.
Šijeva nevarna retorika krvi in zemlje?
"To je pogosto dejavnik za takšne posameznike, ki so želijo ponovno zagotoviti mesto v zgodovini. Njihova biološka starost se bliža koncu in tudi to je argument, ki pospešuje vojno," svari Nemec.
Pöllath, ki je predavatelj na Univerzi Ludwig Maximilian v Münchnu in rezervni častnik v nemških oboroženih silah, opozarja, da Ši uporablja retoriko krvi in zemlje. "Svojo politiko velikih sil upravičuje z besedami, da so Tajvanci družina, iste krvi. To so njegove besede. Zato trdi tako, kot so ljudje trdili leta 1938 (mišljen je Adolf Hitler, op. p.) ali kot danes trdi Vladimir Putin."
Se Kitajska pripravlja na invazijo na Tajvan?
Nemški zgodovinar tudi opozarja, da je Ši dejal, da si pridržuje pravico do uporabe vojaške sile proti Tajvanu. Iz zgodovine pa vemo, da nam diktatorji natančno povedo, kaj mislijo in kaj počnejo.
Tajvanci se že leta pripravljajo na morebitno kitajsko invazijo. Na fotografiji: tajvanski vojaki.
Poleg tega se Kitajska konkretno vojaško in tehnološko pripravlja na morebitno invazijo na Tajvan. Tako gradi velika pristajalna plovila, ki bi jih lahko uporabili za invazijo na morju, ali nabavlja pri Rusih, ki zapolnjujejo pomanjkanje zračnih zmogljivosti kitajske vojske.
Kitajci z raketami dolgega dosega nad Američane?
"To kaže, da so kitajske kopenske in pomorske sile usmerjene v to invazijo. Hkrati želijo preprečiti Američanom, da bi prosto delovali v zahodnem Pacifiku. Z raketami dolgega dosega poskušajo odvrniti ameriško mornarico od tega, da bi sploh prišla na pomoč Tajvanu. Na splošno je to precej jasno in odraža kitajske interese," poudarja Pöllath.
Na vprašanje, ali bi lahko dejstvo, da živimo v povezanem svetu, preprečilo kitajsko invazijo na Tajvan, je nemški zgodovinar odgovoril, da je morda upanje, a obenem opozoril, da se ta globalna zgodba ni uresničila niti v Evropi.
Ekonomski razlogi ne odvračajo od vojne
"Rusija je bogato profitirala od Evropejcev. Putin je verjetno najbogatejši oligarh in eden najbogatejših ljudi na svetu, ker mi Evropejci še naprej financiramo njegovo vojno. Pa se je kljub temu zaradi svoje nacionalistične ideologije krvi in zemlje ter sanj o ponovni vzpostavitvi Rusije kot velesile odločil za vojno. Isti strahovi se lahko pojavijo tudi v primeru Kitajske. Tako kitajsko gospodarstvo kot sam Ši si lahko privoščita drago vojno ali izgubo svetovnega ugleda," trdi Pöllath.
Pöllath opozarja, da bi bil Putin v vojni proti Ukrajini brez pomoči t. i. osi avtokratov – Kitajske, Irana in Severne Koreje – verjetno v resnih težavah.
Na vprašanje, ali bi pojemajoče kitajsko gospodarstvo lahko preprečilo vojno, je nemški zgodovinar odgovoril, da Putina na primer ekonomski razlogi niso odvrnili od vojne. Prav tako Ši nenehno govori o svojih sanjah o velesili in da morajo biti Kitajci pripravljeni prenesti grenkobo.
Kaj se sploh dogaja na Kitajskem?
Pöllath trdi, da imajo nemške obveščevalne službe in agencije še vedno dober vpogled v Rusijo, prav tako Američani. Na Zahodu je tudi veliko prebežnikov z ruske strani. "V primeru Kitajske je to drugačna zgodba. To je zaprt svet."
Pomanjkanje bojnih izkušenj kitajske vojske (njen zadnji spopad je bil kratek mejni spopad z Vietnamom pred pol stoletja) je morda odvračilni dejavnik za Peking. Invazija na Tajvan bi bila po drugi strani velikanski vojaški projekt.
Staranje prebivalstva kot odvračanje od vojne?
Tudi demografija bi bila lahko dejavnik, ki bi zmanjševala tveganje za vojno, a le če bi imeli na čelu Kitajske racionalnega voditelja, je dejal nemški zgodovinar, a dodal, da je Kitajska še vedno država z 1,3 milijarde prebivalcev. Toda kitajska demografija se zaradi blaginje spreminja, podobno kot naša evropska – prebivalstvo se stara.
Kitajska se konkretno vojaško in tehnološko pripravlja na morebitno invazijo na Tajvan, trdi Pöllath.
Pri napovedih, da se bo lahko invazija na Tajvan zgodila do leta 2030, Pöllath meni, da ta časovni okvir sovpada z življenjsko dobo Šija in modernizacijo oboroženih sil. "Veliko vprašanje je, ali si bo upal voditi to vojno tako blizu svoji visoki starosti. Toda pri Putinu vidimo, da ko so prisotne sanje o tem, da bi postali velesila, celo ti starci po navadi zažgejo svet."
Os avtokratov, ki pomaga Putinu
Nemški zgodovinar tudi opozarja, da bi bil Putin v vojni proti Ukrajini brez pomoči t. i. osi avtokratov – Kitajske, Irana in Severne Koreje – verjetno v resnih težavah.
"To je pomembna točka, ki bi jo morala naša zahodna družba bolje razumeti. Ukrajinci jo razumejo. Soočajo se z iranskimi brezpilotnimi letali v zraku, severnokorejskimi vojaki v jarkih, kitajskimi rezervnimi deli, kitajsko satelitsko tehnologijo in ruskimi tanki. To je že zdavnaj postala vojna avtokratov proti nam na Zahodu. Ker naši politiki tega ne povedo jasno ali celo ne priznajo, se mi zdi kot zgodovinarju dolžnost reči: 'Glejte, ptice istega perja se zgrinjajo in se borijo proti našemu svetovnemu redu.'"
Ukrajina in Tajvan sta povezana
Pöllath pojasnjuje, da bi Kitajska vojno v Ukrajini z ekonomskim ali vojaškim pritiskom na Putina lahko končala kadarkoli. Vendar tega ne stori, ker sta Ukrajina in Tajvan povezana. "Če Putin zmaga v Ukrajini, so stvari za Tajvan videti zelo slabe. Če bomo omejili ali odbili rusko širitev, so stvari za Tajvan videti zelo dobre. Obstaja neposredna povezava."
Pri napovedih, da se bo lahko invazija na Tajvan zgodila do leta 2030, Pöllath meni, da ta časovni okvir sovpada z življenjsko dobo Šija in modernizacijo oboroženih sil. "Veliko vprašanje je, ali si bo upal voditi to vojno tako blizu svoji visoki starosti. Toda pri Putinu vidimo, da ko so prisotne sanje o tem, da bi postali velesila, celo ti starci po navadi zažgejo svet."
Zanimivo je, da ima Pöllath zelo pozitivno mnenje o Donaldu Trumpu in njegovih zunanjepolitičnih potezah. "Trenutno Trump veliko dela za krepitev evropske varnosti. V Venezueli je ugrabil Nicolasa Madura, s čimer je Rusom in Kitajcem odvzel nafto za njihov vojni stroj. Če želijo voditi veliko vojno, potrebujejo nafto. Nimajo je več. Prav tako je oslabil Iran kot del osi avtokratov z bombardiranjem in eliminacijo njegovih iranskih zaveznikov. V tem pogledu geopolitično opravlja zelo dobro delo za Zahod. Lahko smo hvaležni za te odločitve ameriškega predsednika. Kaj bo počel v prihodnosti in kako se bo njegovo razpoloženje spreminjalo vsak teden, bomo še videli."
"Trump razume dogovore, ki se sklepajo proti Zahodu"
Nemški zgodovinar se ne strinja s tem, kako nemški in evropski mediji prikazujejo Trumpa. "Njegovo zunanjo in varnostno politiko ocenjujem z evropskega vidika. Trump že od leta 2019 govori: 'Ne kupujte ruske nafte in plina, financirali boste vojno.' Nemški politiki pa so podprli Gazprom in Severni tok 2. Razume dogovore, ki se sklepajo proti Zahodu, in je pripravljen odločno ukrepati proti njim. To je treba priznati."
Po drugi strani Trump nima pomislekov glede druženja z velikimi, vplivnimi možmi ali diktatorji, ki govorijo jezik moči.
Razdelitev sveta med ZDA, Kitajsko in Rusijo?
"Človekove pravice ali druge skrbi ga ne zanimajo. Vidi nekoga, ki je prav tako močan in s katerim želi sklepati dogovore. Takšno vedenje je lahko skrb vzbujajoče, a srednjeročno in dolgoročno je naredil zelo pozitivne korake za Zahod," trdi Pöllath.
Bo morebitni napad ZDA na Iran še bolj zaostril razmere na svetu ali pa bo v resnici preprečil morebitno tretjo svetovno vojno?
Na vprašanje, kaj meni o tem, da si Rusija, Kitajska in ZDA želijo razdeliti svet med seboj, je Pöllath odgovoril, da vemo, da želita Rusija in Kitajska pokopati svetovni red, v katerem živimo, red, ki ne obstaja več v celoti. Ko v Pekingu in Moskvi govorijo o multipolarnosti, mislijo na prevlado Rusije in Kitajske.
Grenlandija kot most med ZDA in Evropo?
"Tudi ZDA širijo svojo sfero vpliva oziroma bi rekel, da jo utrjujejo. Grenlandija in Panamski prekop sta bila vedno del njihove sfere vpliva. Zdaj pa na presenečenje svojih zaveznikov odločneje ukrepajo, saj Američani tega niso storili že 30 ali 40 let."
"Rad bi omenil nekaj, kar je popolnoma spregledano. Grenlandija pod močnejšo ameriško oblastjo ali vplivom bi Američane tesneje povezala z Evropo. Potem bi ameriška sfera vpliva mejila na Veliko Britanijo in Norveško. Grenlandije pa ni mogoče braniti brez Norveške. Morda bi morali Grenlandijo obravnavati kot most, ne kot jarek. Če bi kakšen državnik to prepoznal, bi se lahko naslednja leta iztekla zelo drugače."
"Napad na evropsko državo ni več lahka igra"
Pöllath tudi meni, da Trump s svojimi potezami glede Venezuele in Irana kaže Kitajski in Rusiji, da imata nasprotnika. "Ta nasprotnik je bil leta odsoten. Lahko so počeli, kar so želeli. Mi, Evropejci, pa prevzemamo vedno več odgovornosti. Povečujemo svoje prispevke za obrambo, ne le Nemčija, ampak predvsem Poljska, ki grožnjo jemlje resno že vrsto let. To spreminja Putinovo in Šijevo oceno tveganja. Napad na evropsko državo je zdaj bistveno težji kot pred petimi ali šestimi leti, pred napadom na Ukrajino. To ni več lahka igra."
Nemški zgodovinar Moritz Pöllath se ne strinja s tem, kako nemški in evropski mediji prikazujejo Trumpa. Na fotografiji iz leta 2022: Pöllath in njegovi študentki.
Na vprašanje, ali bo morebitni napad na Iran imel odvračilni dejavnik za Peking in Moskvo, je nemški zgodovinar odgovoril, da bi bil to največji odvračilni dejavnik po Venezueli, po Trumpovem zanimanju za Grenlandijo in po pritisku na Rusijo.
Bo napad na Iran preprečil tretjo svetovno vojno?
"Ker ZDA zasegajo tudi rusko senčno floto. Evropejci razpravljajo o sankcijah, a ne storijo ničesar. Tankerji z nafto v Severnem morju plujejo mirno mimo. Američani jih zasežejo in s tem prekinejo pretok denarja. To sta dve različni dejanji. Iran bi Putinu in Šiju poslal največji signal, da so Američani še vedno sila, s katero je treba računati."
Na novinarsko vprašanje, da bi bila redka ironija, če bi Trump z napadom na Iran v bistvu preprečil tretjo svetovno vojno, je Pöllath dejal: "Ampak to bi bilo dobro za vse nas, potem pa bi moral dobiti Nobelovo nagrado za mir, o kateri očitno vedno sanja s svojim ogromnim egom."
