Torek, 13. 1. 2026, 9.22
3 tedne, 4 dni
Razkrita skrivnost: Trump Venezuele ni napadel zaradi nafte. Gre za nekaj večjega.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,26
Venezuela je država z največ ocenjenimi zalogami nafte na svetu, vprašanje pa je, ali je to glavni razlog za ameriški vojaški poseg. Tudi velike ameriške naftne družbe opozarjajo na velika poslovna tveganja v primeru svoje vrnitve v Venezeulo.
Ameriška vojska je na začetku leta v bliskoviti vojaški operaciji napadla Venezuelo in ugrabila venezuelskega predsednika Nicolasa Maduro. Donald Trump trdi, da v Venezueli ne želijo izvajati t. i. gradnje naroda, kar so Američani na primer neuspešno poskušali v Afganistanu, ampak da ga zanima samo nafta. A številni trdijo, da v resnici ne gre za venezuelsko nafto oziroma ne samo za nafto, temveč za širšo geopolitično strategijo ZDA. V ozadju je strah pred širjenjem kitajskega vpliva v Latinsko Ameriko.
Venezuela je država, ki ima največje ocenjene zaloge nafte na svetu. Ta država je že nekaj let trn v peti Washingtonu, saj so v Caracasu od leta 1998 na oblasti socialisti. Najprej je Venezueli do svoje smrti leta 2013 vladal Hugo Chavez, po njegovi smrti pa Nicolas Maduro.
Venezuelski chavisti proti ZDA
Pod vodstvom venezuelskih socialistov, imenovanih tudi chavisti, je Venezuela postala nekakšna nova Kuba. Država, ki je sovražna ZDA in to tako rekoč na ameriškem pragu. Venezuelo, državo ob Karibskem morju, bi lahko opisali tudi kot Kuba z nafto.
Če so chavisti najprej zmagovali na demokratičnih volitvah, so nato državo vse bolj potiskali v avtoritarno smer in revščino. Tudi številni levosredinski južnoameriški voditelji, naravni zavezniki chavistov, so podvomili o poštenosti volitev.
Najprej napadi na domnevne tihotapce mamil, sledijo tankerji
Napetosti med ZDA in Venezuelo so se stopnjevale že nekaj mesecev, ko je predsednik ZDA Donald Trump pred obalami Venezuele začel zbirati ameriško vojaško ladjevje. Z izgovorom boja proti tihotapljenju mamil so ameriški vojaki najprej napadali plovila, ki naj bi prevažala mamila.
Dvomi glede Trumpovih trditev, da Američane v Venezueli zanima samo nafta:
In the past, many used to say "the US is saying it is democracy but it is oil". This time, it is the opposite. Trump says it is oil, but it is not. (Probably Rubio told him this to convince him.) In the best case, $30bn in gross revenue a year for Venezuela (see thread-need to… https://t.co/waQpGKcdkd
— Luis Garicano 🇪🇺🇺🇦 (@lugaricano) January 4, 2026
Nato so sledili zaseg venezuelskih tankerjev z nafto, v začetku letošnjega leta pa še bliskovit ameriški vojaški napad na Venezuelo in spektakularna akcija ameriških posebnih enot, ki so zajele Maduro in njegovo ženo Cilio Flores.
Trump javno trdi, da mu gre le za venezuelsko nafto
Trump je v preteklih letih grajal ameriške vojaške posege v Iraku in Afganistanu (ta njegov pogled so skoraj v celoti prevzeli tudi v republikanski stranki) in t. i. gradnjo držav oziroma narodov (ang. nation building), češ da je to le zapravljanje ameriškega denarja, ki bi ga lahko uporabili doma za dvig ameriške blaginje.
Zato ne preseneča, da akcije v Venezueli pred ameriškimi volivci ni upravičeval z uvajanjem demokracije, ampak zgolj s koristmi, ki naj bi jih ZDA in običajnim Američanom prinesla venezuelska nafta.
Je nafta iz Venezuele res tako pomembna za ZDA?
Nekateri politični analitiki so mu pri tem sprva pritegnili. Tudi zato, ker naj bi bile rafinerije v ameriški zvezni državi Louisiana zgrajene prav za venezuelsko nafto. Številni so tudi poudarjali, da bo večji dotok venezuelske nafte pocenil gorivo, kar bo ugodno za ameriške žepe.
Nicolas Maduro je bil trn v peti Washingtonu zaradi povezovanja s Kitajsko.
Toda kmalu so začele prihajati informacije, da ameriški naftni posel z Venezuelo ni tako zelo donosen oziroma prinaša tveganja: na trgu naj bi bilo tako ali tako preveč nafte, ameriška vlaganja v venezuelsko naftno industrijo naj bi bila predraga, prav tako so ZDA zdaj izvoznice nafte, zato so jim v interesu čim višje cene nafte na svetovnem trgu, ne pa nižje ...
Želi Trump Venezuelo zgolj iztrgati iz objema Kitajske?
Pojavlja se vse več političnih analiz, da v ozadju ameriškega vojaškega posega v Venezueli (kjer je stanje tako ali tako nejasno, saj je zdaj na oblasti Delcy Rodriguez, ki se prav tako razglaša za chavistko, čeprav od leta 2018 ni v isti stranki kot Maduro) v prvi vrsti ni nafta, ampak geopolitika.
Glavni Trumpov cilj naj bi bil Venezuelo, ki se je pod chavisti v zadnjih letih povezovala s Kitajsko, Rusijo, Iranom in tudi Hezbolahom, vrniti v ameriško vplivno območje. Kot v švicarskem mediju Watson pravi švicarski politični filozof Francis Cheneval, bodo ZDA poskušale v svoje vplivno območje dolgoročno spet dobiti tudi Kubo.
Trumpov izgovor za Grenlandijo?
Če je Trumpov poseg v Venezueli spodbudil strah pred vplivom Kitajske na območju ob Karibskem morju, pa je Trumpovo napovedovanje, da ZDA hočejo Grenlandijo, ker obstaja nevarnost, da bi jo dobile Kitajska ali Rusija, verjetno zgolj izgovor. ZDA namreč vojaško že obvladujejo Grenlandijo, in sicer od leta 1941.
Ameriški vojaki so na Grenlandijo najprej prišli leta 1941, da bi preprečili prihod vojakov nacistične Nemčije, po drugi svetovni vojni sta sledila hladna vojna in merjenje moči s Sovjetsko zvezo. Američani imajo na otoku še vedno vojaško oporišče. Trumpa in Američane v resnici bolj zanimajo grenlandska naravna bogastva – v prvi vrsti redke kovine.
