Torek, 31. 3. 2026, 4.00
2 meseca, 2 tedna
Tajni Putinov ukaz: Najdite in kaznujte jih
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,41
Putinova prizadevanja za omejevanje dostopa do informacij zunaj ruskega internetnega "mehurčka" imajo dolgo brado.
Rusko ministrstvo za digitalni razvoj, ruski telekomunikacijski operaterji in ruska tehnološka podjetja vse resneje preučujejo možnost kaznovanja uporabnikov interneta v Rusiji, ki do (zahodnih) spletnih strani in vsebin, ki so v državi blokirane, dostopajo z uporabo navideznih zasebnih omrežij (VPN). To je po navedbah ruskih medijev s tajnim ukazom zahteval sam predsednik Rusije Vladimir Putin, ki se proti orodjem, ki lahko zamaskirajo pravo lokacijo uporabnikov, bori že skoraj celo desetletje.
V Moskvi je po navedbah ruske izpostave medija Forbes pretekli konec tedna potekalo srečanje ministra za digitalni razvoj Maksuta Šadajeva ter predstavnikov največjih ruskih telekomunikacijskih operaterjev in tehnoloških podjetij.
Kazen za uporabo VPN?
Sklenili naj bi dogovor, da bodo operaterji – ponudniki interneta in mobilnega interneta – začeli zaznavati, kateri uporabniki uporabljajo orodja VPN, ki maskirajo njihovo pravo lokacijo za dostop do vsebin, ki so v Rusiji sicer blokirane, in jim začeli zaračunavati "presežni prenos podatkov iz mednarodnih virov".
Ruske spletne platforme, kot so družbena omrežja, iskalniki in spletne trgovine, bi medtem začele prepoznavati, kateri uporabniki do njihovih strežnikov dostopajo z vključenimi servisi VPN, in jim onemogočati storitve.
VPN je kratica za Virtual Private Network, kar lahko prevedemo v navidezno zasebno omrežje. Storitev VPN deluje tako, da se naša naprava najprej poveže z oddaljenim računalnikom (tako imenovanim proxy ali namestniškim strežnikom), prek katerega nato obiskujemo druga spletna mesta. Razlogov za uporabo VPN je več, najpogostejši pa so skrivanje identitete, skrivanje prave lokacije in zavarovanje brezžične spletne povezave. Prikritje prave lokacije je lahko uporabno ne le za to, da uporabnik oteži sledenje njegovemu brskanju po spletu, temveč tudi za dostop do spletnih vsebin, ki v njegovi državi niso na voljo. Po ruskem napadu na Ukrajino leta 2022 in medijski blokadi z obeh strani so predvsem mnogi Rusi kljub prepovedi uporabe VPN, ki v državi velja od leta 2017, množično posegli po tovrstnih aplikacijah.
Ruski minister za digitalni razvoj Maksut Šadajev je na sestanku govoril celo o kaznovanju uporabnikov, ki za dostop do interneta uporabljajo orodja VPN, a naj bi upal, da to na koncu ne bo potrebno.
Forbes sicer poroča, da iniciativa ruskega ministrstva za digitalni razvoj za omejevanje dostopa do interneta v Rusiji prek navideznih zasebnih omrežij izvira iz neposrednega tajnega ukaza ruskega predsednika Vladimirja Putina.
Uporaba orodij VPN je v Rusiji že prepovedana z zakonom, a Rusi se na to v veliki meri požvižgajo
Putinova prizadevanja za omejevanje dostopa do informacij zunaj ruskega internetnega "mehurčka" imajo sicer že razmeroma dolgo brado.
Ruski predsednik je že julija 2017 podpisal zakon, ki je v Rusiji prepovedal uporabo storitev VPN oziroma navideznih zasebnih omrežij, ki bi državljanom in državljankam omogočali "dostop do nezakonitih vsebin onkraj internetnih meja Rusije".
Po sprejetju zakona, ki je začel veljati novembra 2017, je bilo v Rusiji v več valovih blokiranih ogromno ponudnikov storitev VPN – do začetka leta 2026 že več kot 400 različnih (vir: Reuters).
Prvi množični val blokad ponudnikov VPN se je zgodil leta 2021, drugi kmalu po ruskem napadu na Ukrajino februarja 2022. Marca 2024 so v Rusiji nato sprejeli zakon, ki je kriminaliziral širjenje informacij o tem, kako zaobiti omejitve Kremlja za dostop do delov interneta, ki jih želi Rusija skriti pred državljani.
Kljub prizadevanjem Moskve, da bi državljanom onemogočila uporabo storitev VPN, mnogi še vedno najdejo načine, kako to storiti. Aplikacije, ki so ponujale dostop do navideznih zasebnih omrežij, so bile kmalu po začetku vojne v Ukrajini med največkrat prenesenimi v Rusiji.
Po podatkih neprofitne organizacije Center za analizo evropskih politik (CEPA) se je za dostop do tujih virov informacij še v letu 2025 zanašalo kar 41 odstotkov ruskih uporabnikov interneta (vir).
