Torek, 31. 3. 2026, 15.42
1 mesec
Vojna v Iranu
Pete Hegseth: "Prihajajo odločilni dnevi in v Iranu to vedo"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,02
"Prihodnji dnevi bodo odločilni. Iran to ve in glede tega vojaško ne more storiti skoraj ničesar," je na svoji prvi novinarski konferenci v skoraj dveh tednih povedal Pete Hegseth.
Prihodnji dnevi vojne proti Iranu bodo odločilni, je danes izjavil ameriški obrambni minister Pete Hegseth in zagotovil, da pogovori o končanju vojne napredujejo. Kljub temu ni želel izključiti morebitne napotitve kopenskih sil v Iran. Dodal je, da je konec tedna obiskal ameriške sile na Bližnjem vzhodu.
Pregled pomembnejših dogodkov dneva:
19.03 Iran grozi: Vi ste naslednji na vrsti
18.31 Kitajska in Pakistan imata načrt za končanje vojne v Iranu
17.43 Izraelska vojska pripravljena na več tednov operacije v Iranu
15.39 Pete Hegseth: Prihodnji dnevi vojne proti Iranu bodo odločilni
14.11 Besni Donald Trump sporoča Evropi: Sami si pojdite po gorivo v Iran
12.08 Rubio: ZDA bi lahko ponovno preučile vlogo Nata
12.00 Iran po Trumpovih grožnjah tarča silovitih napadov, tudi na obrat za razsoljevanje
11.15 Naši sosedi sprejeli odločitev, ki Trumpu ne bo všeč
11.05 Hormuško ožino prečkale kitajske ladje
10.00 Prebivalci Dubaja slišali eksplozije
9.45 Hegsethov borzni posrednik pred napadom na Iran želel investirati v obrambna podjetja
7.40 Siloviti napadi na Isfahan: zadeli naj bi veliko skladišče streliva
7.25 Rubio pričakuje odprtje Hormuške ožine "na tak ali drugačen način"
6.32 V Dubaju zadeli tanker z nafto
19.03 Iran grozi: Vi ste naslednji na vrsti
Iranska revolucionarna garda je danes zagrozila z napadi na ameriška tehnološka podjetja, kot so Apple, Google in Meta, če bodo iranski voditelji še naprej tarče atentatov. V izjavi je navedla 18 podjetij in njihovim zaposlenim svetovala, naj nemudoma zapustijo svoja delovna mesta.
Podjetja, za katera iranska revolucionarna garda trdi, da so bila sokriva za atentate na iranske uradnike, naj od srede pričakujejo uničenje svojih enot kot povračilo za vsak nov atentat v Iranu, je v izjavi poudarila garda. Ob tem je navedla, da bo ta ukrep začel veljati ob 20. uri po teheranskem času (18.30 po srednjeevropskem času).
18.31 Kitajska in Pakistan imata načrt za končanje vojne v Iranu
Kitajska in Pakistan sta danes predstavila načrt v petih točkah za vzpostavitev miru na Bližnjem vzhodu, s katerim med drugim pozivata k takojšnji prekinitvi sovražnosti in začetku mirovnih pogajanj.
Načrt Pekinga in Islamabada za mir na Bližnjem vzhodu poziva tudi k prenehanju napadov na civiliste in nevojaške cilje, kot so obrati za razsoljevanje vode in energetska infrastruktura, ter zavarovanju plovnih poti, da se omogoči prehod ladij skozi Hormuško ožino.
17.43 Izraelska vojska pripravljena na več tednov operacije v Iranu
Izraelska vojska je pripravljena vojaško operacijo v Iranu nadaljevati še več tednov, je danes na spletni novinarski konferenci zagotovil tiskovni predstavnik vojske podpolkovnik Nadav Šošani, potem ko je izraelski premier Benjamin Netanjahu v ponedeljek izjavil, da se je vojna z Iranom prevesila v drugo polovico.
Netanjahu je v ponedeljek za konservativno ameriško televizijo Newsmax dejal, da se je vojna z Iranom zagotovo že prevesila v drugo polovico v kontekstu uspešnosti izvedbe misije. Koliko časa bo še trajala, pa ni želel komentirati.
Ko so o stališču izraelske vojske mediji danes povprašali Šošanija, je ta odgovoril: "Pripravljeni smo na nadaljevanje operacije v tednih, ki prihajajo." Dodal je, da ima vojska v ta namen izbrane cilje ter pripravljeno strelivo in vojake, vodstvo pa bo odločilo o poteku operacije, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
15.39 Pete Hegseth: Prihodnji dnevi vojne proti Iranu bodo odločilni
Prihodnji dnevi vojne proti Iranu bodo odločilni, je danes izjavil ameriški obrambni minister Pete Hegseth in zagotovil, da pogovori o končanju vojne napredujejo. Kljub temu ni želel izključiti morebitne napotitve kopenskih sil v Iran. Dodal je, da je konec tedna obiskal ameriške sile na Bližnjem vzhodu.
"Prihodnji dnevi bodo odločilni. Iran to ve in glede tega vojaško ne more storiti skoraj ničesar," je na svoji prvi novinarski konferenci v skoraj dveh tednih povedal Hegseth. V odgovoru na vprašanje o poteku pogajanj za končanje vojne je zagotovil, da pogovori potekajo in napredujejo.
Tako kot ameriški predsednik Donald Trump je tudi Hegseth izjavil, da se je v Iranu že zgodila sprememba režima. Hkrati je opozoril, da bo ameriška vojska okrepila napade, če novo vodstvo ne sklene dogovora z ZDA, navaja britanski BBC.
Načelnik štaba združenih poveljstev ameriških oboroženih sil, general Dan Caine je na novinarski konferenci dejal, da je ameriška mornarica do zdaj uničila že več kot 150 ladij. Dodal je, da premoč ZDA v zraku omogoča letenje nad kopnim z bombnikom B-52, kar odpira nove možnosti za napade na Iran.
Prepričan je, da bi v luči vojne nekatere države morale prevzeti večjo vlogo. "Kolikor vem, je nekoč obstajala mogočna kraljeva mornarica," je dejal, pri čemer je namignil na britansko mornarico.
Ponovil je, da Trump v konfliktu počne tisto, za kar drugi predsedniki niso imeli poguma. Ob tem je zagotovil, da je vojaška moč Irana čedalje manjša in da je Teheran v zadnjih 24 urah izstrelil do zdaj najmanjše število raket.
Hegseth je prav tako dejal, da je konec tedna obiskal ameriške sile, ki sodelujejo v konfliktu. Kot je dodal, je občutek med vojaki nasproten tistemu med vojnama v Iraku in Afganistanu, ko niso vedeli, "kdaj se bo operacija končala".
14.11 Besni Donald Trump sporoča Evropi: Sami si pojdite po gorivo v Iran
Predsednik ZDA Donald Trump je danes znova kritiziral evropske zaveznice, predvsem Združeno kraljestvo in Francijo, ker ne sodelujeta pri ameriških napadih na Iran. Državam, ki zaradi omejitve plovbe skozi Hormuško ožino ne morejo dobiti goriva, pa je sporočil, naj ga kupijo od ZDA, ali pa "gredo tja in si ga vzamejo same".
12.08 Rubio: ZDA bi lahko ponovno preučile vlogo Nata
"Upajmo, da bomo to lahko popravili. Čas za to bomo imeli pozneje," je dejal Rubio.
Zaradi omejene podpore zaveznic v vojni proti Iranu bi ZDA lahko po konfliktu preučile vlogo zveze Nato, je v ponedeljek izjavil ameriški državni sekretar Marco Rubio. Znova je bil kritičen do zaveznic pri podpori ZDA, zlasti do Španije zaradi njene prepovedi uporabe oporišč v Roti in Moronu in zaprtja zračnega prostora za ameriška letala, ki sodelujejo v napadih, navaja nemška tiskovna agencija DPA.
Pri tem je poudaril, da je Nato koristen za ZDA, saj jim omogoča namestitev vojakov in opreme v tujini. "Toda če gre pri Natu le za to, da branimo Evropo, če je napadena, nam pa odrekajo pravice do baz, ko jih potrebujemo, to ni ravno dober dogovor. Težko je ostati vključen v to in reči, da je to dobro za ZDA," je opozoril. V luči tega je menil, da bo "treba vse to preučiti". "Upajmo, da bomo to lahko popravili. Čas za to bomo imeli pozneje," je dodal.
12.00 Iran po Trumpovih grožnjah tarča silovitih napadov, tudi na obrat za razsoljevanje
Po grožnjah ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je v ponedeljek napovedal napade na ključno energetsko infrastrukturo, je bil Iran danes tarča silovitih napadov. Med drugim je bil tarča tudi obrat za razsoljevanje morske vode na otoku Kešm. Napadli so tudi versko središče na severozahodu Irana, vojaško infrastrukturo in cilje v Teheranu.
V napadih na iranski otok Kešm v strateško pomembni Hormuški ožini je bil zadet obrat za razsoljevanje vode, ki posledično ne deluje, so danes poročali iranski mediji, ki jih povzema francoska tiskovna agencija AFP. Škode po poročanju iranske tiskovne agencije Isna ne bo mogoče odpraviti v kratkem.
Možnost napadov na obrate za razsoljevanje vode, kakršnih je ob obali Perzijskega zaliva več sto in so ključni za oskrbo tamkajšnjega prebivalstva z vodo, je v ponedeljek napovedal Trump, ki je v primeru odsotnosti dogovora in nadaljnje blokade Hormuške ožine zagrozil z napadi na iranske elektrarne, naftne vrtine in otok Harg, prek katerega poteka okoli 90 odstotkov iranskega izvoza nafte. Iran je sicer od razsoljevanja za zagotavljanje zalog vode precej manj odvisen kot zalivske države, kot so denimo Katar, Savdska Arabija in Bahrajn.
V mestu Zanjan na severozahodu Irana je bilo v napadih po poročanju državnih medijev zadeto šiitsko versko središče, pri čemer naj bi bilo poškodovanih več poslopij, tudi mošeja. Pri tem naj bi bili ubiti najmanj trije ljudje, več je ranjenih, poroča nemška tiskovna agencija dpa. O eksplozijah so danes poročali tudi iz prestolnice Teheran, kjer je prihajalo do izpadov oskrbe z elektriko.
V ameriško-izraelskem napadu je bilo danes zadeto tudi eno največjih iranskih farmacevtskih podjetij Tofigh Daru Research & Engineering Company, ki proizvaja anestetike in zdravila proti raku, je sporočila iranska vlada. "Med napadi ZDA in sionističnega režima na civilna središča je bilo poškodovano eno največjih podjetij, ki proizvaja zdravila proti raku, anestetike in specializirana zdravila, poškodovana pa je bila tudi proizvodna linija za zdravila," je pojasnila vlada.
11.15 Naši sosedi sprejeli odločitev, ki Trumpu ne bo všeč
Italijanska vlada je ameriškim vojaškim letalom, ki so bila na poti na Bližnji vzhod, prepovedala uporabo letalske vojaške baze Sigonella na Siciliji. Čeprav italijanske oblasti podrobnosti niso razkrile, italijanski mediji sklepajo, da je ameriška vojska nameravala bazo uporabiti kot odskočno desko za vojaške napade na Iran. Gre za nov udarec ameriškemu predsedniku Trumpu, potem ko je španska vlada zaprla španski zračni prostor za ameriška letala, ki sodelujejo v napadih na Iran, britanska vlada pa zavrnila sodelovanje v vojaških operacijah. Italija sicer velja za eno najtesnejših evropskih zaveznic ZDA, ki imajo v državi več vojaških baz.
Več preberite v spodnjem članku:
11.05 Hormuško ožino prečkale kitajske ladje
Hormuško ožino, ključno tranzitno pot za nafto in zemeljski plin, ki je zaradi vojne v Iranu skoraj v celoti zaprta, so prečkale tri kitajske ladje, je danes sporočil Peking in izrazil hvaležnost. S spletnega sledilnika MarineTraffic je razviden prehod dveh plovil, ki sta ožino prečkali v ponedeljek, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Po usklajevanju s pristojnimi stranmi so Hormuško ožino nedavno prečkala tri kitajska plovila. Pristojnim stranem izražamo hvaležnost za nudeno pomoč," je na novinarski konferenci dejala tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva. Podrobnosti o ladjah ni predstavila, niti ni neposredno omenila Irana.
Glede na podatke spletnega sledilnika MarineTraffic je ladja CSCL Indian Ocean ožino prečkala v ponedeljek dopoldne, kmalu ji je sledila še ladja CSCL Arctic Ocean. Gre za zelo veliki kontejnerski ladji, ki pripadata kitajskemu državnemu velikanu Cosco. Obe plovili sta Hormuško ožino prečkali blizu iranskega otoka Larak in sta na poti v Malezijo. Prehod iz Perzijskega zaliva sta skušali izvesti že v petek, a sta se temu na koncu odpovedali, podatke iz sledilnika še navaja AFP.
Hormuška ožina je od začetka vojne, ki sta jo z napadi na Iran konec februarja sprožila ZDA in Izrael, zaradi iranskih napadov in groženj skorajda v celoti neprehodna. Prečkalo jo je le manjše število plovil. Teheran sicer vztraja, da je prehod odprt za "prijateljske države". Vezi ohranja tudi s Kitajsko.
Odbor iranskega parlamenta je medtem potrdil predlog zakona, ki za prečkanje Hormuške ožine predvideva plačilo pristojbine in prepoveduje prehod ladij iz ZDA in Izraela, današnje poročanje iranske agencije Fars povzema španska tiskovna agencija EFE. Besedilo predloga ne navaja višine zneska, glede na nekatera medijska poročila pa bi lahko znašala dva dolarja na plovilo. Novo zakonodajo mora potrditi še parlament in kasneje svet varuhov, nakar jo mora za dokončno uveljavitev podpisati predsednik države.
10.00 Prebivalci Dubaja slišali eksplozije
V zadnjih nekaj minutah je bilo v Dubaju slišati več eksplozij, poroča BBC. Po navedbah tamkajšnjih oblasti se njihovi sistemi zračne obrambe odzivajo na raketno grožnjo. Prebivalci mesta so na svoje mobilne telefone prejeli opozorila, naj poiščejo zavetje in ostanejo na varnem mestu. Večina napadov v Združenih arabskih emiratih je sicer prestreženih, dodajajo oblasti.
Po nočnih napadih je bilo v zalivskih državah poškodovanih več ljudi. V Dubaju so bili poškodovani štirje azijski državljani, potem ko so na stanovanjske hiše na jugu mesta padli ostanki prestreženega drona. V Savdski Arabiji so delci brezpilotnih letalnikov, ki so padli v Al-Kharju, poškodovali dve osebi ter več vozil in hiš, je sporočil Generalni direktorat savdske civilne zaščite.
Numerous explosions were heard in Dubai over a period of 5-10 minutes in the area of the Jumeirah Lakes Towers.
— AMK Mapping 🇳🇿 (@AMK_Mapping_) March 31, 2026
Currently unclear if there were any impacts, but this was a much larger attack than usual.
9.45 Hegsethov borzni posrednik pred napadom na Iran želel investirati v obrambna podjetja
Borzni posrednik ameriškega obrambnega ministra Peta Hegsetha je pred ameriško-izraelskim napadom na Iran poskušal prek posebnega sklada investirati v velika obrambna podjetja, je v ponedeljek poročal Financial Times, ki se sklicuje na dobro obveščene vire. Hegsethov posrednik pri investicijski banki Morgan Stanley je februarja, tik preden so ZDA skupaj z Izraelom začele vojaško akcijo proti Iranu, stopil v stik z družbo za upravljanje premoženja Blackrock glede večmilijonske naložbe v sklad, ki vlaga v obrambno industrijo, ETF Defense Industrials Active, navaja FT.
Naložba, za katero se je zanimal Hegsethov posrednik, na koncu ni bila izvedena, saj sklad, s katerim se trguje na borzi in ki je bil ustanovljen maja lani, še ni bil na voljo strankam Morgan Stanleyja.
Tiskovni predstavnik Pentagona Sean Parnell je na platformi X zapisal, da je zgodba popolnoma lažna in izmišljena ter zahteval njen umik. "Ta trditev je popolnoma napačna in izmišljena. Niti minister Hegseth niti katerikoli od njegovih predstavnikov se ni obrnil na Blackrock glede takšne naložbe," je zapisal. Blackrock in Morgan Stanley pa sta komentar zavrnila, poroča FT.
Kot poroča časnik, ni znano, ali je Hegsethov posrednik pozneje našel alternativni sklad za izvedbo naložbe. Skladi ETF so priljubljeni med fizičnimi vlagatelji, ker običajno ponujajo nižje stroške in ugodnejšo davčno obravnavo kot vzajemni skladi, poleg tega pa omogočajo hitrejši nakup in prodajo delnic.
Vrednost sklada, ki kotira na borzi Nasdaq, se je v zadnjem letu povečala za 28 odstotkov, vendar pa ni imel koristi od konflikta na Bližnjem vzhodu, saj je v zadnjem mesecu njegov tečaj padel za skoraj 13 odstotkov. Dejstvo, da je bil Hegsethov posrednik pripravljen izvesti takšno naložbo prav v času, ko se je obrambni minister pripravljal na začetek obsežne vojaške operacije, bo verjetno sprožilo polemike, poroča FT.
Hegseth je med glavnimi arhitekti vojne v Iranu in je tudi eden najglasnejših zagovornikov napada na Islamsko republiko v času Trumpove administracije, pri čemer je pogosto izpostavljal ameriško vojaško moč. Informacije o poskusu naložbe prihajajo v času, ko analitiki z Wall Streeta natančno preučujejo posle na finančnih trgih pred odločitvami, ki jih bo sprejela Trumpova administracija, poroča FT.
7.40 Siloviti napadi na Isfahan: zadeli naj bi veliko skladišče streliva
Tuji mediji, ki se sklicujejo na priče, poročajo o silovitih ameriško-izraelskih napadih na Isfahan, eno največjih iranskih mest s približno 2,3 milijona prebivalcev, kjer naj bi zadeli veliko skladišče streliva. Po navedbah prič so močne eksplozije in požari osvetlili nebo nad mesto, medtem ko so se s prizadetih območij dvigali gosti oblaki dima.
Da so ameriške sile ponoči izvedle obsežen napad na veliko skladišče streliva v iranskem Isfahanu, je ob sklicevanju na predstavnika ZDA poročal Wall Street Journal. Pri tem naj bi ZDA uporabile večje število bomb za uničevanje bunkerjev, od katerih vsaka tehta približno 900 kilogramov.
Ameriški predsednik Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil 31-sekundni posnetek niza eksplozij, a brez dodatnega pojasnila. Po poročanju WSJ, ki ga povzema nemška tiskovna agencija dpa, gre za posnetek napada v Isfahanu. Prvotne ugotovitve kažejo, da so bile tarča napadov vojaške lokacije v Isfahanu, kot je danes zjutraj poročala iranska tiskovna agencija Fars ob sklicevanju na predstavnika oblasti v regiji. Podatki o obsegu škode ali morebitnih žrtvah še niso znani, je dodal.
O eksplozijah danes poročajo tudi iz iranske prestolnice Teheran. Več predelov mesta je ostalo brez elektrike, poročanje iranskih medijev povzema francoska tiskovna agencija AFP.
7.25 Rubio pričakuje odprtje Hormuške ožine "na tak ali drugačen način"
Hormuška ožina se bo znova odprla na tak ali drugačen način, je v ponedeljek ocenil zunanji minister ZDA Marco Rubio in Iran posvaril pred posledicami, če bo še naprej blokiral to pot, ključno za prevoz nafte. Predsednik Donald Trump naj bi po poročanju Wall Street Journala razmišljal o končanju vojne tudi v primeru nadaljnjega zaprtja ožine.
Kot je Rubio dejal za katarski medij Al Jazeera, lahko Iran upošteva mednarodno pravo in dovoli prehod ladjam prek ožine, ali pa bo "koalicija držav z vsega sveta in iz regije ob sodelovanju ZDA poskrbela, da se odpre". Podrobnosti o morebitnih ukrepih ni predstavil. "Če se odločijo blokirati ožino, jih bodo doletele prave posledice, odziv ne bi prišel le iz ZDA, ampak tudi iz držav v regiji in svetu," je dejal v pogovoru, ki ga povzema nemška tiskovna agencija dpa.
Hormuška ožina se bo znova odprla na tak ali drugačen način, je v ponedeljek ocenil zunanji minister ZDA Marco Rubio.
Bi pa se z vprašanjem Hormuške ožine ukvarjali šele po dosegu ključnih ciljev vojaškega posredovanja, med katere je vštel uničenje iranskega letalstva in mornarice ter zmanjšanje lokacij za izstreljevanje raket. Te bi bilo po njegovih besedah mogoče doseči "v tednih, ne mesecih".
Ameriški Wall Street Journal medtem poroča, da naj bi bil Trump pripravljen končati vojno proti Iranu, tudi če bi Hormuška ožina ostala v pretežni meri zaprta. Operacija za odprtje prehoda bi namreč trajanje konflikta zavlekla prek predvidenih od štirih do šestih tednov. Namesto tega naj bi Trump želel odprtje ključne poti doseči po diplomatski poti, šele v primeru neuspeha pa se za pomoč pri deblokadi obrniti na zaveznike v Evropi in Zalivu, ob sklicevanju na predstavnike administracije poroča časnik, ki ga povzemajo tuje tiskovne agencije.
Bela hiša je BBC v prošnji za odziv napotila na izjave, ki jih je glede Hormuške ožine za Al Jazeero dal Rubio.
Hormuška ožina je ključna pomorska pot za tranzit nafte in plina iz regije. Iranski napadi in grožnje zaradi konflikta, ki sta ga februarja sprožila ZDA in Izrael, so v veliki meri ustavili promet prek poti, po kateri zdaj pluje le omejeno število tankerjev. Motnje v dobavi so na svetovnih trgih prispevale k vse višjim cenam energentov.
6.32 V Dubaju zadeli tanker z nafto
Iranske sile so izvedle neposreden napad na kuvajtski tanker z nafto, ki je bil privezan v pristanišču Dubaj v Združenih arabskih emiratih, je sinoči poročala kuvajtska državna tiskovna agencija, ki se je sklicevala na Kuvajtsko naftno korporacijo. Po napadu z brezpilotnim letalnikom je na tankerju izbruhnil požar, nihče od članov posadke pa ni bil poškodovan. Tanker je bil sicer na poti na Kitajsko.
Gasilci so požar omejili in ga pogasili.
Posledice napada z brezpilotnim letalnikom na kuvajtski tanker z nafto.
Kuvajtska naftna korporacija je sporočila, da je bil tanker Al-Salmi v času napada polno naložen. Poškodovan je bil trup ladje, medtem ko bi požar in škoda lahko povzročila razlitje nafte v okoliško morje, so opozorili. Sprejeti so bili ukrepi za preprečitev ekološke katastrofe, so dodali. Oblasti iz Dubaja so kasneje potrdile, da razlitja nafte niso zabeležili, poroča BBC.
UKMTO WARNING 029-26
— UKMTO Operations Centre (@UK_MTO) March 30, 2026
Click here to view the full warning.https://t.co/UGR5vLAKQi#MaritimeSecurity #Marsec pic.twitter.com/LyI3EV6kMf
Podjetje Tanker Trackers, ki spremlja potovanje tankerjev, je sporočilo, da je bilo na krovu približno dva milijona sodčkov surove nafte, od tega približno 1,2 milijona iz Savdske Arabije, okoli 800 tisoč pa iz Kuvajta. Navajajo tudi, da so tanker natovorili pred mesecem dni.
Kuwait's Petroleum Corporation says that Iranian forces attacked the oil tanker Al-Salmi in the Persian Gulf tonight.
— OSINTtechnical (@Osinttechnical) March 30, 2026
The strike set the vessel on fire, damaging the hull, with a "possibility of an oil spill in the surrounding waters." pic.twitter.com/jelug9Rl98
Al-Salmi je ogromen tanker, dolg skoraj 335 metrov, ki ga je leta 2011 zgradilo južnokorejsko podjetje Daewoo Shipbuilding and Marine Engineering.
