Petek, 27. 3. 2026, 20.05
1 mesec, 2 tedna
Vojna v Iranu
Rubio pričakuje konec vojne v Iranu v nekaj tednih
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,28
Rubio verjame, da lahko ZDA dosežejo svoje cilje v Iranu tudi brez napotitve kopenskih čet, čeprav te možnosti ni izključil.
Državni sekretar ZDA Marco Rubio je po srečanju zunanjih ministrov skupine G7 izrazil pričakovanje, da bodo ZDA v nekaj tednih izpolnile svoje cilje v vojni v Iranu in da kopenske čete morda ne bodo potrebne. Ob tem je obsodil delno blokado Hormuške ožine in dejal, da so ZDA odprte za možnost preusmerjanja orožja iz Ukrajine na Bližnji vzhod.
20.07 Merz: Izrael in ZDA bodo težko dosegli menjavo režima v Iranu
20.00 Rubio pričakuje konec vojne v Iranu v nekaj tednih
18.30 Ministri G7 pozvali k takojšnji ustavitvi napadov na civiliste v vojni na Bližnjem vzhodu
15.05 Axios: Pogajanja z Iranom bi lahko vodil podpredsednik ZDA JD Vance
14.35 Izrael napovedal razširitev napadov na Iran
12.05 Iranska revolucionarna garda trem ladjam preprečila plovbo skozi Hormuško ožino
11.35 Moskva zanika izmenjavo obveščevalnih podatkov z Iranom
10.52 ZDA razmišljajo o napotitvi do deset tisoč dodatnih vojakov na Bližnji vzhod
10.15 Iran zagrozil z napadi na hotele, v katerih so nastanjeni ameriški vojaki
9.30 Izrael z obsežnimi napadi na Teheran
6.00 V Iranu poškodovanih 114 kulturnih znamenitosti
20.07 Merz: Izrael in ZDA bodo težko dosegli menjavo režima v Iranu
Nemški kancler Friedrich Merz je danes izrazil resne dvome, da bodo Izrael in ZDA dosegli menjavo režima v Iranu, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Dodal je, da bi bila Nemčija pripravljena prispevati k zagotavljanju varnosti plovbe v Hormuški ožini, vendar le z mandatom mednarodne skupnosti in parlamenta v Berlinu.
"Ali je menjava režima res njihov cilj? Če je to cilj, ne verjamem, da ga bodo dosegli. V preteklih konfliktih se je to večinoma izjalovilo," je dejal Merz, pri čemer je kot primer izpostavil vojno v Afganistanu, navaja AFP. "Resno dvomim, da sploh obstaja strategija in da se ta strategija uspešno izvaja. V tem smislu bi se lahko vse skupaj še podaljšalo," je še menil nemški kancler, ki je danes nagovoril udeležence foruma, ki ga je organiziral nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ).
"Ali je menjava režima res njihov cilj? Če je to cilj, ne verjamem, da ga bodo dosegli. V preteklih konfliktih se je to večinoma izjalovilo," je dejal Merz.
Merz je menil tudi, da se je predsednik ZDA Trump sprijaznil s stališčem velike večine evropskih zaveznic, ki so zavrnile njegove pozive k sodelovanju v izraelsko-ameriški vojni proti Iranu in vztrajajo, da to ni njihova vojna. Trump je zaradi tega sicer večkrat ostro kritiziral članice zveze Nato.
Nemčija bi bila ob tem po kanclerjevih besedah pripravljena prispevati, tudi z vojsko, k zagotavljanju varnosti plovbe v Hormuški ožini, ki jo je Iran skoraj popolnoma zaprl za ladijski promet, kar je povzročilo hude pretrese na svetovnih energetskih in drugih trgih. Vendar pa je kaj takega po njegovi oceni še daleč. "Za to je potreben mednarodni mandat, potrebna je odobritev nemškega parlamenta, pred tem pa še sklep vlade," je pojasnil Merz.
Opozoril je še, da bi lahko energetska kriza v primeru podaljševanja vojne na Bližnjem vzhodu prisilila Nemčijo, da bo morala elektrarne na premog uporabljati dlje, kot so sprva predvidevali, in zamakniti oziroma upočasniti načrtovan prehod na obnovljive vire energije.
20.00 Rubio pričakuje konec vojne v Iranu v nekaj tednih
Državni sekretar ZDA Marco Rubio je po srečanju zunanjih ministrov skupine G7 izrazil pričakovanje, da bodo ZDA v nekaj tednih izpolnile svoje cilje v vojni v Iranu in da kopenske čete morda ne bodo potrebne. Ob tem je obsodil delno blokado Hormuške ožine in dejal, da so ZDA odprte za možnost preusmerjanja orožja iz Ukrajine na Bližnji vzhod.
"To je laž. Videl sem, da je to rekel, in škoda, da je to rekel, saj dobro ve, da to ni res," je dejal državni sekretar ZDA.
Rubio je v izjavi za medije po pogovorih s kolegi iz držav članic skupine industrijsko najrazvitejših držav G7 dejal, da bi se vojna v Iranu lahko končala "v nekaj tednih in ne mesecih", poročajo ameriški mediji, francoska tiskovna agencija AFP in nemška DPA. Državni sekretar ZDA je pred tem na zasedanju ministrov v Parizu ocenil, da se bo vojna nadaljevala še najmanj dva in največ štiri tedne, navaja ameriški portal Axios. Povedal je tudi, da so "resna pogajanja" z Iranom blizu, čeprav se Teheran do zdaj ni odzval na ameriški predlog mirovnega načrta in za zdaj komunicirajo le s sporočili prek posrednikov.
Rubio je v izjavi po srečanju dejal tudi, da verjame, da ZDA lahko dosežejo svoje cilje v Iranu tudi brez napotitve kopenskih čet, čeprav te možnosti ni izključil. Več tisoč ameriških vojakov je že na poti v regijo, načrtovali pa naj bi tudi napotitev dodatnih deset tisoč pripadnikov oboroženih sil. Vprašanje kopenske invazije na Iran v ZDA sicer velja za zelo občutljivo, zlasti zaradi dolgih in dragih vojn v Iraku in Afganistanu, navaja DPA.
Rubio je danes tudi obsodil iransko blokado prometa prek Hormuške ožine in načrte, da bi ladjam začeli zaračunavati prehod prek te pomorske poti. Hormuška ožina je ključna za izvoz energentov ter drugih dobrin in surovin, njeno zaprtje pa je povzročilo hude pretrese na svetovnih energetskih in drugih trgih.
Druga pomembna tema dvodnevnega ministrskega srečanja G7 pa je bila Ukrajina. Rubio je po zasedanju povedal, da ZDA ne izključujejo možnosti, da bi pošiljke orožja, namenjene Ukrajini, preusmerile za svoje potrebe v vojni proti Iranu. Kritiziral je tudi ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki je Washington nedavno obtožil, da pritiska na Kijev in kot pogoj za varnostna jamstva v primeru morebitnega mirovnega dogovora z Rusijo želi doseči, da Ukrajina Rusiji preda ozemlja na vzhodu države. "To je laž. Videl sem, da je to rekel, in škoda, da je to rekel, saj dobro ve, da to ni res," je dejal državni sekretar ZDA.
18.30 Ministri G7 pozvali k takojšnji ustavitvi napadov na civiliste v vojni na Bližnjem vzhodu
Zunanji ministri skupine industrijsko najrazvitejših držav G7 so danes pozvali k takojšnji ustavitvi napadov na civiliste in civilno infrastrukturo v vojni na Bližnjem vzhodu. V skupni izjavi na srečanju v mestu Cernay-la-Ville jugozahodno od Pariza so tudi pozvali Iran, naj nemudoma ponovno vzpostavi svobodno plovbo v Hormuški ožini. "Za namerno napadanje civilistov v oboroženih spopadih ter za napade na diplomatske objekte ni nobenega opravičila," po poročanju francoske tiskovne agencije AFP piše v izjavi, objavljeni po dvodnevnem ministrskem srečanju v imenu vseh članic skupine G7, tudi ZDA.
Ministri skupine G7, ki jo sestavljajo Nemčija, Kanada, Velika Britanija, Francija, Italija, Japonska in ZDA, so se v izjavi tudi zavzeli za ublažitev gospodarskih šokov v svetu, ki so jih izzvale motnje v dobavnih verigah zaradi vojne na Bližnjem vzhodu. Ob tem so poudarili nujnost trajne obnove varne in brezplačne svobode plovbe v Hormuški ožini.
Drugi dan zasedanja v Franciji se je preostalim ministrom iz držav skupine pridružil ameriški državni sekretar Marco Rubio, povabili pa so tudi kolege iz Indije, Brazilije, Ukrajine, Savdske Arabije in Južne Koreje.
Francoski zunanji minister Jean-Noel Barrot je po srečanju poudaril, da skupina G7 ostaja zavezana zmanjšanju posledic vojne v Iranu. Dodal je, da nič ne opravičuje napadov in da je treba civiliste zaščititi. Povedal je še, da se je Rubio strinjal, da bo poročal Svetu EU za zunanje zadeve in da bodo sodelovali pri iskanju rešitve za ponovno vzpostavitev prometa skozi ožino, še poroča britanski BBC.
Britanska zunanja ministrica Yvette Cooper, ki se je prav tako udeležila srečanja G7, je po navedbah BBC pozvala k hitri rešitvi konflikta. Poudarila je še, da Iran ne sme imeti za talca svetovnega gospodarstva s tem, da blokira Hormuško ožino.
Druga pomembna tema srečanja G7 je bila Ukrajina. "Odločeni smo, da bomo še naprej podpirali Ukrajino v njenem uporu proti okupatorju," je po srečanju dejal Barrot po poročanju AFP.
15.05 Axios: Pogajanja z Iranom bi lahko vodil podpredsednik ZDA JD Vance
Vodenje pogajanj med ZDA in Iranom, če se bodo ta zgodila, bi lahko na strani ZDA prevzel podpredsednik JD Vance, danes poroča ameriški portal Axios. Vance naj bi vse bolj aktivno sodeloval v pogovorih z različnimi akterji glede vojne na Bližnjem vzhodu, zaradi nenaklonjenosti posredovanjem ZDA v tujini pa bi bil lahko bolj sprejemljiv tudi za Iran.
Vance naj bi bil v zadnjem času udeležen v posredni komunikaciji z Iranci in pogovorih z zavezniki ZDA v Perzijskem zalivu. Opravil je tudi več telefonskih pogovorov z izraelskim premierjem Netanjahujem, pri čemer je bil – enako kot še pred začetkom vojne – skeptičen do izraelskih optimističnih ocen glede tega, kako bi se lahko vojna odvila, navaja Axios. V tej luči se krepijo ugibanja, da bi lahko Vance prevzel vlogo glavnega pogajalca na strani ZDA namesto posebnega odposlanca Stevea Witkoffa.
Vance je v preteklosti izražal nenaklonjenost ameriškemu vojaškemu posredovanju v tujini.
Vance je v preteklosti tudi izražal nenaklonjenost ameriškemu vojaškemu posredovanju v tujini, zato bi bil lahko kot sogovornik bolj sprejemljiv za Iran. Svetovalci podpredsednika ZDA po navedbah Axiosa menijo, da je zaradi tega manj sprejemljiv za Izrael. Vance sicer podpira Izrael, vendar je zaskrbljen zaradi morebitnih naraščajočih neskladij med cilji ZDA in Izraela, medtem ko se vojna nadaljuje, so še povedali viri blizu podpredsednika.
V Teheranu na drugi strani še niso potrdili, da bi se nameravali neposredno pogajati z ZDA. Prav tako ni jasno, kdo bi v tem primeru prevzel vlogo glavnega pogajalca na iranski strani, potem ko je bilo od začetka vojne ubitih več najvišjih iranskih uradnikov. Kot glavna kandidata se omenjata predsednik parlamenta Mohamed Bager Galibaf in zunanji minister Aragči.
Vlogo glavnega posrednika v pogajanjih pa naj bi prevzel Pakistan, ki se je po navedbah varnostnih virov zavzel za zaščito Aragčija in Galibafa ter prosil Washington, naj jima prizanese. Izrael naj bi ju nato umaknil s seznama za likvidacijo. Pakistanski zunanji minister Dar je danes govoril tudi s kitajskim kolegom Wang Yijem, ki je dejal, da je Kitajska pripravljena okrepiti sodelovanje s Pakistanom, da bi prispevala k miru na Bližnjem vzhodu, poroča španska tiskovna agencija EFE. Obe strani sta se dogovorili, da bosta "skupaj spodbujali premirje in konec sovražnosti, se zavzeli za ponoven začetek pogajanj, varnost civilnih ciljev in plovnih poti ter podprli vodilno vlogo Združenih narodov", sta v skupni izjavi sporočila ministra.
14.35 Izrael napovedal razširitev napadov na Iran
Izraelski obrambni minister Israel Kac je danes napovedal razširitev napadov na Iran, kar je opredelil kot odgovor na iranske napade. Izrael je nato napadal infrastrukturo in druge cilje v Iranu, umrlo je več deset civilistov. Do zaostritve prihaja v času, ko iz ZDA prihajajo znaki, ki kažejo na morebitne pogovore za končanje konflikta. Kac je zaradi iranskega obstreljevanja Izraela napovedal razširitev napadov na dodatne lokacije in območja v Iranu. Napadi bodo osredotočeni na cilje, povezane z iranskim orožjem, so sporočili iz njegovega urada.
Kmalu zatem so mediji v Iranu poročali o napadu na dve večji jeklarni v osrednjem in jugozahodnem Iranu, povzema francoska tiskovna agencija AFP. Jeklo je strateško pomemben material, ki je ključen za industrijsko in vojaško proizvodnjo, vključno s proizvodnjo raket, dronov in ladij.
"Ameriško-sionistični sovražnik je v dveh ločenih napadih zadel tovarni Khuzestan Steel na jugozahodu države in Mobarakeh Steel v Isfahanu. Reševalne enote so takoj prispele na kraj dogodka," sta po navedbah AFP poročali iranska tiskovna agencija Fars in državna radiotelevizija IRIB. Izrael je pred tem danes po navedbah vojske izvedel tudi obsežne napade na Teheran, hkrati je po poročanju BBC napadel glavni obrat za proizvodnjo raket in morskih min v provinci Jazd v osrednjem Iranu.
Tarča izraelsko-ameriških napadov sta bila tudi dva iranska jedrska objekta, obrat za predelavo urana v Ardakanu v provinci Jazd in nedejaven težkovodni reaktor blizu mesta Arak v osrednjem delu države. Iranski mediji so poročali, da ni prišlo do smrtnih žrtev ali uhajanja radioaktivnih snovi, slednje je kasneje potrdila tudi Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA).
Na današnje napade na infrastrukturo v Iranu se je odzval zunanji minister Aragči in na omrežju X zapisal, da to nasprotuje trditvam ZDA o diplomaciji in pogajanjih. "Izrael trdi, da je deloval v sodelovanju z ZDA. Za svoje zločine bodo plačali VISOKO ceno," je dodal.
V izraelsko-ameriških napadih po vsej državi, med drugim na Teheran ter mesti Kom in Kermanšah, je bilo danes skupno ubitih tudi več deset civilistov. Skupno število žrtev v Iranu od začetka vojne je po zadnjih podatkih preseglo 1900, še več kot 20.000 je ranjenih, navajata katarska Al Jazeera in španska tiskovna agencija EFE. Nekateri viri v ZDA so poročali tudi o več kot 3000 smrtnih žrtvah.
Kac je medtem dejal še, da sta s premierjem Benjaminom Netanjahujem večkrat pozvala Teheran, naj preneha z raketnimi napadi na izraelsko civilno prebivalstvo. Kljub opozorilom pa se napadi nadaljujejo, je dodal po poročanju nemške tiskovne agencije dpa. Izrael je bil v popoldanskih urah ponovno priča raketnemu obstreljevanju iz Irana. O škodi ali žrtvah niso poročali.
Izrael skupaj z ZDA od 28. februarja napada cilje v Iranu, slednji pa v odgovor obstreljuje Izrael in države v Perzijskem zalivu. Ameriški predsednik Donald Trump je v preteklih dneh sicer večkrat dejal, da je bil dosežen napredek v pogovorih z Iranom, ki pa zanika uradna pogajanja z Washingtonom.
12.05 Iranska revolucionarna garda trem ladjam preprečila plovbo skozi Hormuško ožino
Iranska revolucionarna garda (IRGC) je danes sporočila, da je trem ladjam preprečila plovbo skozi Hormuško ožino. Ob tem je dodala, da je plovna pot zaprta za plovila na poti v pristanišča in iz njih, če so povezana z njenimi sovražniki, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Iranska revolucionarna garda je danes sporočila, da so tri kontejnerske ladje iz različnih držav danes zjutraj po opozorilu mornarice IRGC prisilili, da so se obrnile. "Prepovedana je plovba kateregakoli plovila iz pristanišč in v pristanišča izvora, ki pripadajo zaveznikom in podpornikom sionistično-ameriških sovražnikov, ne glede na cilj plovbe in prevozni koridor," je po navedbah AFP zapisala IRGC na svoji spletni strani Sepah News.
Podjetje Kpler, ki se ukvarja z analizo energetskega trga, je medtem danes sporočilo, da je identificiralo dve kontejnerski ladji kitajskega podjetja COSCO, ki sta poskušali prečkati ozek morski prehod ob obali Irana, a sta se nato obrnili.
Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek sicer dejal, da je Iran dovolil prehod desetih tankerjev skozi Hormuško ožino kot darilo, s katerim želi pokazati, da resno jemlje pogajanja za končanje vojne. Iranska revolucionarna garda je to trditev danes zavrnila.
11.35 Moskva zanika izmenjavo obveščevalnih podatkov z Iranom
Rusija zanika navedbe, da naj bi Iranu posredovala obveščevalne podatke, ki bi Teheranu pomagali pri napadih na vojaške objekte ZDA na Bližnjem vzhodu. Odziv Rusije sledi četrtkovi izjavi visoke predstavnice EU za zunanje zadeve Kaje Kallas, ki je dejala, da Rusija Iranu daje obveščevalne podatke, ki mu pomagajo pri "ubijanju Američanov".
Sergej Lavrov
"Iranu smo dobavili določene vrste vojaške opreme, vendar ne sprejemamo obtožbe, da Iranu pomagamo z obveščevalnimi podatki," je dejal ruski zunanji minister Sergej Lavrov v intervjuju za francosko javno televizijo, ki je bil v četrtek objavljen na spletni strani ministrstva. Po njegovih navedbah so lokacije ameriških vojaških oporišč v regiji poznane in javno dostopne, zaradi česar je deljenje tovrstnih obveščevalnih podatkov nepotrebno. Ob tem je zavrnil primerjave med dogajanjem na Bližnjem vzhodu in rusko vojno v Ukrajini, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
Kaja Kallas
Kallas je v četrtek ob robu srečanja skupine sedmih najrazvitejših gospodarstev G7 dejala, da Rusija Iranu daje obveščevalne podatke, ki mu pomagajo pri "ubijanju Američanov". Poudarila je, da sta ruski napad na Ukrajino in vojna na Bližnjem vzhodu medsebojno povezana. Če ZDA želijo, da se vojna na Bližnjem vzhodu konča in da jih Iran neha napadati, morajo izvajati pritisk tudi na Moskvo, da ne bo mogla pomagati iranskim oblastem, je še dejala Kallas.
Da z obveščevalnimi podatki in droni Iranu pomaga v vojni proti ZDA in Izraelu, je Rusijo v ponedeljek v Varnostnem svetu Združenih narodov obtožil že ukrajinski veleposlanik pri ZN Andrij Melnik.
ZDA so pred začetkom ameriško-izraelskih napadov na Iran sicer posredovale v pogajanjih za končanje vojne med Ukrajino in Rusijo, vendar kljub več krogom pogovorov napredka na tem področju ni bilo. Tristranski pogovori so nato zastali tudi zato, ker se je pozornost ZDA preusmerila na vojno z Iranom.
10.52 ZDA razmišljajo o napotitvi do deset tisoč dodatnih vojakov na Bližnji vzhod
ZDA razmišljajo o napotitvi do deset tisoč dodatnih vojakov na Bližnji vzhod, danes poročajo ameriški mediji, medtem ko naraščajo ugibanja o tem, da Washington morda pripravlja kopensko operacijo v Iranu. To bi ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu dalo več prožnosti v pogovorih s Teheranom, je zapisal Wall Street Journal. Napotitev dodatnih vojakov bi pomenila znatno okrepitev vojaške navzočnosti Washingtona v regiji, čeprav ameriški predsednik vztraja, da Teheran sodeluje v mirovnih pogovorih za končanje vojne.
To bi Trumpu zagotovilo "več vojaških možnosti" na Bližnjem vzhodu, ki se je po začetku ameriško-izraelskih napadov na Iran 28. februarja znašel sredi vojne, je poročal Wall Street Journal (WSJ) ob sklicevanju na vire, seznanjene z zadevo.
Enote, ki bodo verjetno vključevale pehoto in oklepna vozila, bi se pridružile približno 5.000 marincem in tisoč pripadnikom 82. zračne divizije, katerih napotitev na Bližnji vzhod je Pentagon že odredil. Kot ob tem še navaja WSJ, ni povsem jasno, kje natančno bodo ameriške sile na Bližnjem vzhodu nameščene, vendar bodo verjetno v dosegu Irana in otoka Harg, ki je glavni izvozni terminal za iransko nafto v Perzijskem zalivu.
"To je še en znak, da se ameriška kopenska operacija v Iranu resno pripravlja," je še zapisal Axios in dodal, da Pentagon pripravlja vojaške možnosti za končni napad na Iran, ki bi vključeval uporabo kopenskih sil in obsežne bombne napade.
Po navedbah virov Trump glede tega še ni sprejel odločitve, vendar naj bi bil pripravljen na zaostritev, če pogovori z Iranom ne bodo kmalu prinesli rezultatov.
10.15 Iran zagrozil z napadi na hotele, v katerih so nastanjeni ameriški vojaki
Iranska vojska je napovedala, da bodo tarča njenih napadov tudi hoteli, v katerih so nastanjeni ameriški vojaki. Iranska revolucionarna garda (IRGC), ki je v četrtek z droni in raketami napadala položaje v Izraelu in vojaške objekte, ki jih uporabljajo ZDA, pa je civiliste danes pozvala k umiku z območij v bližini ameriških sil v regiji.
Predstavnik iranskih oboroženih sil Abolfazl Šekarči je za iransko državno televizijo v četrtek opozoril, da bodo za Teheran legitimna tarča napadov tudi hoteli, v katerih so nastanjeni ameriški vojaki, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Ko gredo Američani (ameriške sile, op. a.) v hotel, ta z našega vidika postane ameriški," je dejal Šekarči in dodal: "Ali naj samo stojimo križem rok in Američanom dopustimo, da nas napadajo? Ko odgovorimo, seveda moramo udariti, kjerkoli že so."
Abas Aragči
Iranski zunanji minister Abas Aragči je ameriške sile na družbenem omrežju X v četrtek obtožil, da prebivalce šestih držav članic Sveta za sodelovanje v Perzijskem zalivu (GCC) uporabljajo kot živi ščit. "Od začetka te vojne ameriški vojaki bežijo iz vojaških oporišč v (državah, op. a.) GCC, da bi se skrili v hotelih in pisarnah," je zapisal Aragči in hotele v regiji pozval, naj ameriškim vojakom zavrnejo bivanje v svojih nastanitvah.
Iranska tiskovna agencija Fars je ob sklicevanju na neimenovane vire medtem poročala, da je Teheran poslal odločna opozorila hotelom v regiji, predvsem tistim v Združenih arabskih emiratih (ZAE) in Bahrajnu.
IRGC pa je danes na svoji spletni strani civiliste po vsej regiji pozvala, naj se umaknejo z območij, ki jih uporabljajo ameriške sile. Po navedbah garde ameriško-izraelske sile "poskušajo uporabiti civilne lokacije in nedolžne ljudi kot živi ščit". "Priporočamo, da nemudoma zapustite lokacije, kjer so nastanjene ameriške sile, da se vam ne bi zgodilo kaj hudega," je po poročanju AFP dodala IRGC.
Garda je v ločeni izjavi sporočila, da je v četrtek z droni ter raketami dolgega in srednjega dosega napadala lokacije v Izraelu, ZAE, Katarju, Kuvajtu in Bahrajnu, povzema AFP. V Bahrajnu je bil tarča napada objekt za vzdrževanje ameriškega sistema zračne obrambe patriot.
Iz Kuvajta poročajo, da je bilo danes zjutraj v napadu z brezpilotnimi letali poškodovano tamkajšnje glavno trgovsko pristanišče Al Šuvaik. Po prvih podatkih je pri tem nastala le materialna škoda, je na družbenem omrežju X sporočila uprava pristanišča.
Teheran sosednjim državam očita, da ameriškim silam, ki so 28. februarja skupaj z Izraelom napadle Iran, dovolijo izvedbo napadov z njihovih ozemelj. To so zalivske države sicer že večkrat zanikale.
9.30 Izrael z obsežnimi napadi na Teheran
Izrael je danes zjutraj izvedel obsežne napade na Teheran, je sporočila izraelska vojska. Ob tem naj bi napadla tudi objekte za proizvodnjo balističnih izstrelkov in sistemov zračne obrambe po vsem Iranu, poročajo tuje tiskovne agencije.
Izraelska vojska je danes sporočila, da je izvedla napade na več ciljev v Teheranu. V ločenem sporočilu je navedla, da je napadla lansirnike raket in skladišča v zahodnem Iranu ter obrate za proizvodnjo raket v iranski prestolnici, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Teheran
Teheran
Izrael je sicer v četrtek sporočil, da je bil v izraelskem zračnem napadu ubit poveljnik mornarice iranske revolucionarne garde (IRGC) Alireza Tangsiri. Iran se na te trditve ni odzval.
6.00 V Iranu poškodovanih 114 kulturnih znamenitosti
"Zaradi napadov ZDA in Izraela je bilo poškodovanih 114 lokacij kulturne dediščine v Iranu, vključno z muzeji in zgodovinskimi območji. Ta dejanja pomenijo kršitev haaške konvencije iz leta 1954," je po poročanju španske tiskovne agencije EFE objavila iranska vlada.
Iranska vlada je minuli teden tudi objavila fotografije, ki kažejo poškodovan kompleks palače Sa'dabad na severu iranske prestolnice Teheran. Na fotografijah je bilo videti razbita okna in razpokane stene palače, zgrajene v 19. stoletju.
Damage to cultural heritage in #Iran has reached 114 sites, incl. museums and historic areas, due to US–Israeli attacks. These acts breach the 1954 Hague Convention. Iran calls on #UNESCO and intl. bodies to take effective action to protect shared heritage. #CulturalHeritage https://t.co/3QDFOCMMT3
— Government of the Islamic Republic of Iran (@Iran_GOV) March 24, 2026
Footage published by Iranian media today shows damage to Chehel Sotoun Palace, a Safavid-era cultural landmark located in the historic centre of Isfahan, following air strikes in the area.
— Shayan Sardarizadeh (@Shayan86) March 9, 2026
Two more landmarks, Golestan Palace and Tehran Grand Bazaar, sustained damage last week. pic.twitter.com/MFgPN9xLjW
