Petek, 13. 2. 2026, 11.40
3 tedne, 1 dan
To bo počel Trump z evropskimi državami, če bo razbil EU
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,27
Donald Trump je politik, ki zelo upošteva in ceni moč posamezne države. Do majhnih držav, kot je Švica, ki za sabo nima okrilja večstomilijonske EU, nima veliko usmiljenja. To je verjetno pokazatelj, kako bi Trump ravnal z vsemi evropskimi državami, če ne bi bilo EU.
Po novi ameriški strategiji nacionalne varnosti je cilj ZDA razbitje EU. Razlog za to strategijo je na dlani: vse evropske države so posamično precej šibkejše od ZDA, če so združene, pa imajo precej večjo geopolitično težo. To je pokazala grenlandska kriza, ko se je moral Donald Trump zaradi poenotenega evropskega odziva vsaj začasno odpovedati željam po ameriškem prevzemu Grenlandije. Primer Švice po drugi strani kaže, kaj čaka posamezne evropske države, če ne bodo imele močne krovne nadnacionalne politične enote, kot je EU.
V Švici je precej prahu v zadnjih dneh dvignil intervju predsednika ZDA Donalda Trumpa za televizijski kanal Fox Business. V intervjuju je, ne da bi ga novinar to neposredno vprašal, začel govoriti tudi o Švici in pri tem grajal švicarsko predsednico Karin Keller-Sutter.
Šokirani Švicarji
Njenega imena sicer ni omenil, prav tako jo je napačno označil kot švicarsko premierko, se pa je spomnil, kako slab vtis je naredila nanj v telefonskem pogovoru konec lanskega julija. Trump je nato 1. avgusta lani Švici naložil kar 39-odstotne carine. Za primerjavo: EU je istočasno naložil 15-odstotne, Kitajski pa 30-odstotne carine (Kitajski je potem naložil višje carine, dokler niso sklenili sporazuma).
39-odstotne carine so bile za Švico pravi šok. Švicarji so bili namreč prepričani, da jo bodo poceni odnesli. Švica je bila dokaj protrumpovska oziroma prijazna do ZDA, ni članica "globalističnih" EU, ima desno vlado, leta 2024 je odpravila carine na uvoz ameriškega industrijskega blaga. Švica je tudi šesti največji vlagatelj na svetu v ZDA in po besedah Švicarjev v ZDA ustvarja 400 tisoč delovnih mest.
Trumpovo carinsko kladivo udriha po Švici
A to Švici ni nič pomagalo, Trumpovo carinsko kladivo je bilo avgusta lani neizprosno. Sledila je bolj spravljiva Trumpova carinska politika in Švica si je oddahnila. Novembra lani sta Švica in ZDA dosegli delni trgovinski dogovor, po katerem so ZDA carine na švicarske izdelke z 39 znižale na 15 odstotkov.
Trump je še vedno jezen na švicarsko predsednico Karin Keller-Sutter, ki je obenem tudi švicarska finančna ministrica. Ta naj ne bi bila več vključena v pogajanja z ZDA. Na fotografiji: Karin Keller-Sutter in nemški kancler Friedrich Merz septembra lani, ko je Švica v soočenju s Trumpovimi ZDA iskala pomoč Nemčije oziroma EU.
Toda Trumpovo ponovno udrihanje po Švici je Švicarje spet prestrašilo. Seveda so se takoj pojavila ugibanja, kaj je v ozadju. Ena domneva je, da gre za Trumpov pritisk na Švico med pogajanjem o trgovinskem sporazumu (pogajanja naj bi se končala do konca marca letos).
Razlika v Trumpovi politiki do majhne Švice in velike EU
Druga domneva je, da švicarski farmacevtski podjetji Novartis in Roche svojih zdravil ameriškim potrošnikom za zdaj nočeta prodajati po bistveno znižanih cenah neposredno prek nove spletne strani Trumpove administracije TrumpRx.
Vsekakor pa lahko vidimo razliko med Trumpovim ravnanjem z bogato in gospodarsko močno, a majhno devetmilijonsko Švico in s 450-milijonsko EU. Ko je Trump januarja letos znova glasno grozil s prevzemom Grenlandije, pri čemer ni izključil niti uporabe vojaške sile, je evropskim državam, ki so temu odločno nasprotovale, zagrozil z dodatnimi desetodstotnimi carinami.
Grenlandska kriza: Trumpov začasni umik pred enotno Evropo
Ker je Evropa oziroma EU na čelu z Nemčijo in Francijo (podobno tudi Velika Britanija, ki ni članica EU) podprla Dansko, je moral Trump narediti nekaj korakov nazaj. Nič ni s prevzemom največjega otoka na svetu, prav tako Trump ne omenja več dodatnih desetodstotnih kazenskih carin za nekatere evropske države. Grenlandska kriza se je tako vsaj začasno umirila.
Med januarsko grenlandsko krizo, ko je Trump, morda opogumljen po uspešnem zajetju venezuelskega predsednika Nicolasa Madura v začetku leta, znova glasno zahteval Grenlandijo, so Danski prihitele na pomoč evropske države. Trump je najprej rožljal z dodatnimi kazenskimi carinami, a se je po enotnem odporu umaknil. Na fotografiji: protest Grenlandcev proti Trumpu januarja letos.
Vprašati pa se je treba, kako bi se razpletla januarska grenlandska kriza, če evropske države ne bi bile povezane v EU.
Geopolitični cilj Trumpove administracije: razbitje EU
Vsekakor je vsaj od novembra lani objavljene nove ameriške strategije nacionalne varnosti jasno, da si Trumpova administracija prizadeva razbiti EU. Zaveznike za to vidi v desnih strankah, kot so avstrijski svobodnjaki, nemški AfD in francoski Nacionalni zbor, ter v državah, kot so Italija, Avstrija, Madžarska in Poljska. Vsaj te štiri države so poimensko navedene v strategiji nacionalne varnosti.
Malo verjetno je sicer, da bi Poljska želela razbiti EU, saj v Varšavi dobro vedo, da bi to okrepilo Rusijo. Je pa presenečenje, da na seznamu ni Slovaške in Češke.
