Vrt
Ponedeljek, 23. 3. 2026, 6.33
5 mesecev, 3 tedne
Zelenjavni vrt spomladi: kaj sejati in saditi za dober pridelek
Pomlad na vrtu: kaj sejati in saditi zdaj, da bo pridelek uspešen vse poletje?
Pomlad je trenutek, ko marsikdo začne razmišljati o vrtu, a prav prvi spomladanski tedni pogosto odločijo, kako bogat bo pridelek poleti. Če v tem času izberemo prave vrtnine, pravočasno sejemo in se izognemo nekaterim pogostim napakam, lahko vrt obrodi več mesecev zapored. V nadaljevanju preverite, kaj je smiselno sejati in saditi že zdaj, katere vrtnine pridejo na vrsto nekoliko kasneje ter na kaj vrtnarji spomladi najpogosteje pozabijo.
V MERKURju, kjer je ponudba za novo vrtnarsko sezono že na voljo, opozarjajo, da uspešen začetek ni odvisen le od kakovostnih sadik in substratov, temveč tudi od spremljanja vremenske napovedi, temperature tal, izpostavljenosti vrta soncu ter primerne založenosti tal s hranili in vlago.
Tudi vi že razmišljate o prvih korakih na vrtu? Nekateri že komaj čakajo, da primejo za lopato, drugi pa šele razmišljajo, kje sploh začeti. Prav zato smo pripravili kratek vrtičkarski kviz, s katerim lahko preverite, kakšen vrtičkar ste.
Nagradna igra je zaključena.
Nagrajenec je: Franc Fritz Murgelj.
Srečenemu nagrajencu iskreno čestitamo.
Zakaj je pomlad najpomembnejši del vrtnarske sezone?
Veliko ljudi vrtnarjenje povezuje predvsem s poletjem, ko vrt ponuja obilje pridelkov. V resnici pa se uspeh vrta začne že precej prej.
Spomladi je treba najprej dobro pripraviti zemljo, izbrati prave vrtnine glede na razmere na vrtu ter premisliti, kako jih razporediti po gredah. Prav tako je spomladi čas za prve setve, ki določijo tempo rasti in pridelka v nadaljevanju sezone.
Če vrt pripravimo pravočasno in izberemo primerne rastline, lahko pridelek pobiramo več mesecev zapored. Zgodnje vrtnine namreč sprostijo prostor za nove setve, zato je vrt lahko produktiven celotno sezono.
Kaj sejemo in sadimo zgodaj spomladi?
Nekatere vrtnine dobro prenašajo nižje temperature, zato jih lahko sejemo že zelo zgodaj. Te rastline hitro rastejo in so pogosto prve na krožniku.
Med vrtninami, ki jih vrtičkarji najpogosteje sejejo že zgodaj spomladi, so predvsem solata, redkvica, špinača, rukola, grah ter tudi čebula in česen. Redkvice in rukola so lahko pripravljene že v nekaj tednih, solata pa bo vrt razveseljevala več mesecev.
Za uspešno rast sta pomembna predvsem kakovostno seme in dobro pripravljena zemlja, saj mlade rastline potrebujejo dovolj hranil že na začetku.
Katere vrtnine pridejo na vrt nekoliko kasneje?
Nekatere vrtnine za dobro rast potrebujejo več toplote, zato jih na vrt sejemo ali sadimo nekoliko kasneje, ko se zemlja dovolj ogreje. Med takšne rastline spadajo korenje, rdeča pesa, krompir, bučke, kumare in paradižnik. Posebej občutljivi na nizke temperature so paradižnik, paprika in bučke, zato jih lahko prezgodnje sajenje v primeru spomladanske pozebe hitro poškoduje.
Zato mnogi vrtnarji te vrtnine najprej vzgojijo kot sadike, bodisi doma na okenski polici bodisi v rastlinjaku in jih na vrt presadijo šele takrat, ko so temperature dovolj visoke in je nevarnost pozebe mimo. Tako rastline na gredi začnejo rasti hitreje in imajo boljše pogoje za razvoj.
Najpogostejše pomladne napake na vrtu
Tudi izkušeni vrtnarji spomladi včasih naredijo kakšno napako. Te lahko upočasnijo rast rastlin ali zmanjšajo pridelek.
Najpogostejše napake, ki jih je dobro poznati, so:
Prehitra setev: Če je zemlja še hladna, semena težje kalijo ali pa rastline rastejo počasneje.
Slabo pripravljena zemlja: Zbita ali slabo pognojena zemlja rastlinam ne zagotavlja dovolj hranil.
Premalo prostora med rastlinami: Pregosto posejane rastline se med seboj dušijo in slabše rastejo.
Pozabljanje na zaščito pred pozebo: Zgodnje spomladanske noči so lahko še zelo hladne, zato je včasih potrebna dodatna zaščita rastlin.
Napačna izbira substrata: Kakovostna zemlja ali substrat sta temelj za dobro rast, predvsem pri sajenju v posode ali visoke grede.
Kako se pomladi vrta lotijo različni tipi vrtičkarjev?
Vsak vrtnar ima svoj način dela. Nekateri imajo radi natančno načrtovanje, drugi se vrtnarjenja lotijo bolj sproščeno. Prav zato smo pripravili tudi vrtičkarski kviz, s katerim lahko odkrijete, kateri tip vrtičkarja ste. V kvizu lahko sodelujete tukaj.
Mestni mini vrtičkar vrtnari predvsem na balkonu ali terasi. Uporablja posode, korita ali visoke grede. Najpogosteje goji solato, zelišča, paradižnik ali papriko, pomembna pa je tudi kakovostna zemlja.
Praktični domači pridelovalec ima rad urejen vrt in jasen načrt setve. Pogosto goji več različnih vrtnin, saj želi čim več pridelka za domačo kuhinjo.
Sproščeni vikend vrtnar vrtnarjenje vidi kot sprostitev. Pogosto izbere sadike namesto setve in vrtnine, ki niso preveč zahtevne.
Za zelenega entuziasta je vrtnarjenje pravi hobi. Rad preizkuša nove sorte, načrtuje več zaporednih setev in ima na vrtu veliko različnih pridelkov.
Vse za uspešen začetek vrtnarske sezone
Ne glede na to, kakšen tip vrtičkarja ste, je zdaj pravi trenutek za pripravo vrta. Pomembno je, da imate pri roki kakovostna semena, primerno zemljo in pravo orodje.
V trgovinah MERKUR boste našli široko izbiro izdelkov za uspešen začetek vrtnarske sezone, od semen in sadik do vrtnega orodja, kakovostnih substratov in zemlje. Na voljo so tudi visoke grede ter različna oprema za zaščito rastlin, ki pomagajo ustvariti dobre pogoje za rast in pridelek čez celotno sezono.
Prav dobra priprava in kakovostni materiali so pogosto ključni za uspešno vrtnarsko sezono.
Kakšen vrtičkar pa ste vi?
Ste se prepoznali v katerem od vrtičkarskih tipov? Rešite kratek vrtičkarski kviz in odkrijte, kakšen vrtičkar ste.
Ob tem lahko sodelujete tudi v nagradni igri za visoko gredo, ki bo odlična popestritev vsakega vrta ali balkona.
