Četrtek, 28. 5. 2026, 4.00
1 mesec, 2 tedna
Evropa je tarča napadov s treh strani
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,41
Evropa se sooča z grožnjami in pritiski s treh strani: iz ZDA, Kitajske in Rusije. Na fotografiji: Bruselj.
Evropa je tarča trojnih napadov ZDA, Kitajske in Rusije. Prepogosto so evropski odzivi na ta napade preveč skromni, kar spodbuja nadaljnjo agresijo, je prepričan danski ekonomist Erik Fossing Nielsen. Trdi tudi, da Evropa ima sredstva za upor tem napadom in da bi se zato morala upreti. Pri tem opozarja na t. i. ozka grla.
Pretekli teden je ponazoril, kako se stopnjujejo trojni napadi ZDA, Kitajske in Rusije na Evropo v zadnjih letih – in kako evropski odziv še vedno ni zadosten, piše Erik Fossing Nielsen na svojem računu na spletni platformi Substack.
Trumpove grožnje Evropi
ZDA skušajo na Evropo pritisniti z grožnjo o umiku ameriških vojakov in višjimi carinami. Kitajska že dolgo skuša ovirati evropsko gospodarstvo s svojo politiko pridobivanja globalne prevlade nad ključnimi sektorji.
Poleg tega Evropa čuti tudi posledice ameriške trgovinske vojne proti Kitajski, ki je preusmerila kitajski izvoz v smeri Evrope. Kitajski izvoz v Evropo se je tako v prvem četrtletju v primerjavi z lanskim letom povečal za kar 21 odstotkov.
Ruske grožnje Evropi
Rusija, še tretji napadalec na Evropo, ki ima v vojni proti Ukrajini vse več težav, je nedavno v bližini svojih zahodnih meja in Ukrajine usklajeno z Belorusijo izvedla ene od najobsežnejših strateških jedrskih vaj v zadnjih desetletjih.
Evropa se je do zdaj dobro odzvala na invazijo Putinove Rusije na Ukrajino, je prepričan Fossing Nielsen.
Evropa se je na trgovinske in diplomatske napade ter vojaško ustrahovanje v zadnjih letih odzvala s politiko minimalne konfrontacije in pogosto celo s popuščanjem, trdi Fossing Nielsen.
Je bilo popuščanje grožnjam škodljivo?
V nekaterih primerih je bilo to popuščanje smiselno, toda v preveč drugih primerih politiko vodita (samo)zaznana šibkost in strah pred protiukrepi. Vendar ne samo, da ta politika popuščanja ni preprečila pritiskov na Evropo, celo spodbudila jih je – bodisi v obliki široko zastavljenega prezira Donalda Trumpa do Evrope in skrbno zasnovane in izvajane trgovinske politike Kitajske, katere cilj je globalna prevlada v ključnih sektorjih, bodisi v obliki vse bolj obupanih vojaških groženj Rusije.
Čeprav Evropa ne nadzoruje toliko gospodarskih ozkih grl kot ZDA in Kitajska, ima dovolj orodij, da se upre ustrahovanju, poudarja danski ekonomist. Kot je Kitajska pokazala pred enim letom s prepovedjo izvoza redkih zemeljskih mineralov in kot je Iran nedavno pokazal z zaprtjem Hormuške ožine, je za učinek potrebna le ena prava ozka točka.
Kako močna je v resnici Kitajska?
In kot so Danska in njeni evropski zavezniki pokazali na vrhuncu krize zaradi Grenlandije, lahko tudi neposredno nagovarjanje ameriške javnosti in njihovih kongresnih predstavnikov – s čimer se zaobide Trumpa – dela čudeže.
Kako gospodarsko močna je v resnici Kitajska, se sprašuje danski ekonomist.
Kot pravi Danec, je Kitajska gospodarsko manj močna, kot jo dojema večina. Poleg resnično zastrašujoče demografske slike je njihov gospodarski model že dolgo zasnovan tako, da spodbuja naložbe v osnovna sredstva in izvoz, hkrati pa zmanjšuje domačo porabo.
Šibkosti kitajskega gospodarskega modela?
Posledica je velik in naraščajoč primanjkljaj javnega sektorja (približno osem odstotkov bruto domačega proizvoda), kar omejuje nadaljnje fiskalne ukrepe.
Omenjena gospodarska politika je privedla tudi do še večjega presežka prihrankov zasebnega sektorja, morda v višini 11–14 odstotkov BDP (številka je negotova, ker neskladja med različnimi podatki o zunanji trgovini vzbujajo dvome o natančni velikosti kitajskega presežka na tekočem računu plačilne bilance). Ta presežek prihrankov je večinoma ujet v domačem okolju zaradi nadzora kapitala. To je privedlo do neoptimalne razporeditve kapitala.
Kitajski upor Trumpu
Ni presenetljivo, da sta se oba motorja načrtovane kitajske rasti – naložbe in izvoz – znašla v težavah. Napihnjen nepremičninski sektor je pred skoraj petimi leti izbruhnil v krizo in še vedno močno zavira gospodarstvo. Nato je Trumpov protekcionistični napad lani šokiral izvozni sektor in sprožil trojno prilagajanje.
Kitajska je lani na Trumpovo carinsko vojno odgovorila z izsiljevanjem z izvozom strateško pomembnih redkih kovin, zaradi česar je moral ameriški predsednik popustiti.
"Na političnem področju se je Kitajska močno uprla Trumpovi neumnosti zlasti s prepovedjo izvoza kritičnih redkih zemeljskih kovin in nato začasno ukinitvijo prepovedi, potem ko je Trump odstopil (lekcija za vse nas!)."
Zaradi carin Kitajska preusmeri del izvoza v Evropo
Kitajska je tudi preusmerila del izvoza v ZDA prek tretjih držav, preostanek kitajskega izvoza, ki je prej šel v ZDA, pa se zdaj preliva v Evropo, kar ima ogromne negativne učinke na evropsko rast.
Preusmeritev kitajskega izvoza v Evropo je dobila ime kitajski šok 2.0. Evropa se je zaradi neenakomernih učinkov po celini, pa tudi zaradi dolgotrajnih različnih filozofij trgovanja v različnih državah, izjemno počasi spopadala z napadom.
Zakaj Nemčija omahuje s tršo politiko do Kitajske
Skratka, Francija in Italija sta pogosto na čelu pozivov k odločnejšemu odzivu, medtem ko so se Nemčija, Nizozemska in Skandinavija zadrževale v imenu proste trgovine in želje, da se ne ponavlja zgrešena politika trgovinskih partneric.
Nemška ministrica za trgovino Katherina Reiche (na fotografiji skupaj z nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem) bo danes in v petek skupaj s predstavniki pomembnih nemških podjetij na obisku na Kitajskem. Nemčija je ena od držav, ki nasprotuje trši evropski gospodarski politiki do Kitajske.
Poleg tega je nemški odpor proti plenilski trgovinski politiki Kitajske odvisen tudi od velike stave nemške industrije na Kitajsko, od koder pogosto izvira več kot četrtina njenega celotnega dobička. Toda zdaj, ko je Kitajska vrgla rokavico za izjemno pomembno avtomobilsko industrijo, se je tudi Nemčija začela soočati z realnostjo.
Evropski odziv na ruske grožnje
Za razliko od odziva na kitajski napad je bil evropski odziv na rusko vojaško agresijo proti Ukrajini in grožnjo drugim evropskim državam precej boljši. Prvič, Evropa zagotavlja denarno pomoč Ukrajini.
Drugič, evropski odzivi na ponavljajoče se ruske provokacije in hibridno vojskovanje vmešavanja ali sabotaže postajajo vse bolj odločni. Poleg tega Fossing Nielsen predvideva – in upa –, da je bilo Moskvi sporočeno, da se lahko evropske sile vmešavajo tudi v rusko infrastrukturo, če jih še naprej izzivajo.
Tretjič, začela se je izgradnja močnejše evropske obrambe.
Danski ekonomist ne razume evropskega popuščanja Trumpu
Potem so tu še nove ZDA, ki pod vplivom Donalda Trumpa nenehno nadlegujejo in grozijo. Fossing Nielsen ne razume evropskega premehkega odziva na Trumpova ustrahovanja in politiko izsiljevanja Evrope.
Evropa oziroma EU je do zdaj preveč popuščala Trumpu, ki je v resnici blefer s šibkimi kartami v rokah, je prepričan Fossing Nielsen.
Strah pred Rusijo in potreba po tem, da so ZDA zadovoljne, da nas bodo zaščitile, sta težko izgovor za sprejemanje Trumpovih divjih napadov. Kot trdi danski ekonomist, Rusija zaradi izčrpanosti v prihodnjih nekaj letih ne more resno ogrožati Evrope.
Zakaj bi se morala Evropa odločneje upreti Trumpu
Kot pravi Fossing Nielsen, obstajata dva ključna razloga, zakaj bi se morala Evropa Trumpovi agresiji zoperstaviti na veliko bolj odločen način kot do zdaj.
Prvič, skoraj zagotovo bo to delovalo na ublažitev Trumpove agresije. Ko se je Danska skupaj z zaveznicami uprla njegovi grožnji z vojaškim posredovanjem na Grenlandiji, je stopil korak nazaj. Podobno je ublažil svoje stališče, ko sta se Kitajska in Kanada odločno odzvali na njegove napovedi carin.
Drugič, evropski politični center mora svojemu prebivalstvu pokazati, da se zavzema za evropske vrednote in njihov način življenja – in najboljši način za to je jasno in načelno stališče proti tujemu nasilnežu, ki je tako tesno povezan z evropsko skrajno desnico.
Ozka grla, ki jih lahko Evropa izkoristi
Danski ekonomist trdi, da ima Evropa moč in orodja za odločnejšo politiko proti Trumpovim ZDA. Pri tem opozarja na lani objavljeno knjigo Ozka grla – Kako ekonomsko vojna spreminja svet (Chokepoints – How economic warfare is changing the world) Edwarda Fishmana.
Je eno od ozkih grl, ki jih lahko Evropa uporabi kot adut v današnjih trgovinskih vojnah, tudi nizozemsko podjetje ASML? To podjetje izdeluje fotolitografske stroje, s katerimi v industriji polprevodnikov izdelujejo najnaprednejše polprevodnike.
Med ozka grla, ki bi jih lahko uporabila Evropa, spada mednarodni bančni sistem SWIFT za finančne poravnave in sporočanje ter nizozemski ASML, ki ima praktično globalni monopol nad proizvodnjo in servisiranjem strojev za ekstremno ultravijolično litografijo.
So številna ameriška ozka grla odvisna od sodelovanja Evrope?
Nekdanji ameriški diplomat Fishman v svoji knjigi obravnava številna področja, na katerih je Evropa imela ključno vlogo pri usklajevanju in sonadzorovanju ozkih grl pod vodstvom ZDA, ko so bile v preteklosti uvedene sankcije proti npr. Iranu in Rusiji. Njegovo stališče je jasno: brez Evrope številna ameriška ozka grla in s tem globalna moč ZDA ne bi bili učinkoviti.
Med ozka grla, ki so v korist Evropi, Fossing Nielsen našteva še logistiko, obveščevalne dejavnosti, oskrbo z gorivom in podporo pri projekciji sil, ki so jo ameriške baze v Nemčiji, Veliki Britaniji, Italiji, na Cipru in v Grčiji zagotovile za ameriški napad na Iran.
Bi morala Evropa postaviti pod vprašaj nadaljnji obstoj ameriških vojaških baz?
"Zakaj torej Evropa, ko Trump grozi z nadaljnjim umikom vojakov in vojaške podpore iz Evrope, ne postavi pod vprašaj nadaljnjega obstoja ameriških vojaških oporišč v Evropi? Če nismo več zaupanja vredni zavezniki, ampak potencialni sovražniki, zakaj bi ZDA morale imeti baze v Evropi? Upajmo, da ne bo potrebe po eskalaciji, če pa bi bila Evropa izzvana, ima precejšnje število ozkih grl, ki bi jih lahko izkoristila."
Bi morala Evropa pod vprašaj postaviti nadaljnji obstoj ameriških vojaških oporišč v Evropi, kot je Ramstein v Nemčiji?
Najpomembneje je, da je Evropa neto varčevalka, ki ima v ZDA (in drugod) znatno premoženje, kar letno doda približno 300 milijard evrov. To vključuje neto nakup ameriških državnih obveznic v višini od 50 do 100 milijard evrov.
Umik evropskih varčevalcev iz ZDA?
Danski ekonomist predlaga, da bi evropske varčevalce in njihove upravljavce skladov spodbudili k vlaganju v Evropo in ne v tujino. Če ZDA nadaljujejo svoje gospodarske ali druge grožnje Evropi, zakaj bi Evropa še naprej pomagala financirati ameriški proračun in druge potrebe, se sprašuje Danec.
"Da, delni umik Evrope bi povzročil nižje cene njenih vrednostnih papirjev in s tem stroške za evropske varčevalce (čeprav v primerjavi s katerim hipotetičnim scenarijem?), vendar bi tudi znatno zvišal stroške financiranja za ameriško ministrstvo za finance, kar bi povečalo grožnjo recesije v ZDA. Evropa bi to zagotovo lahko obvladovala dlje kot ZDA."
Velika evropska moč: 450 milijonov potrošnikov
Med ozka grla, ki bi jih lahko uporabila Evropa, spadajo tudi dostop do enotnega trga 450 milijonov globalno premožnih potrošnikov, pa tudi podatki, ki jih ameriška tehnološka industrija zbira za svoje komercialno in raziskovalno delo, vključno za urjenje umetne inteligence.
Evropa je na splošno v močnejšem položaju, kot si mnogi mislijo, trdi Fossing Nielsen.
Bruselj ima široka regulativna pooblastila, ki jih je mogoče relativno preprosto uporabiti. Evropa ima tudi številne svetovne razvijalce in proizvajalce farmacevtskih izdelkov in medicinskih pripomočkov, dolg seznam ključnih nišnih proizvodnih in preciznih orodij za optiko, robotiko in podobno. Ima Airbus in sorodno avioniko, zelene tehnologije ter potencialno politično pomembne luksuzne predmete.
Trumpovo blefiranje s šibkimi kartami?
"Seveda ne pravim, da bi morala Evropa nujno uporabiti vsa svoja ozka grla, pravim pa, da je Evropa na splošno v močnejšem položaju, kot si mnogi mislijo, vključno s številnimi našimi oblikovalci politik. Po drugi strani so ZDA, Kitajska in Rusija šibkejše, kot se zdi. Evropa bi morala začeti razmišljati in govoriti v tem smislu."
Kot pri igrah s kartami lahko tisti s šibkejšimi kartami zmagajo z blefiranjem. Vendar se to zgodi le, če se tisti z močnejšimi kartami preveč boji tega, da bi nasprotnika pozval, naj položi karte na mizo. Predolgo so ljudje s šibkejšimi kartami v rokah blefirali z Evropo, in nihče ni tega počel bolj kot Donald Trump, še piše Fossing Nielsen.
