Sobota, 25. 10. 2025, 18.18
2 uri, 47 minut
Na Kitajskem se nekaj dogaja. In vsi to prikrivajo.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,44
Kitajski predsednik Ši Džinping bi rad Kitajsko naredil na gospodarsko najmočnejšo državo na svetu. Mu bo uspelo?
Kitajska je država, ki želi postati najmočnejša gospodarska sila na svetu. Njen izvoz se rekordno povečuje, toda ekonomiste preseneča, da se hkrati ne krepi tudi uvoz iz tujine. Je to morda dokaz, da je kitajska realna rast precenjena? In zakaj je v zadnjih dveh desetletjih kitajska produktivnost padla?
Kitajska že nekaj let uresničuje načrt t.i. dvojnega obtoka oziroma dvojnega kroženja, po katerem bi Kitajska iz drugih držav uvažala surovine in blago nizke dodane vrednosti, v svet pa uvažala proizvode visoke dodane vrednosti in prevzemala podjetja v drugih državah.
Kitajsko gospodarstvo sploh ni tako izvozno usmerjeno?
Po drugi strani pa se pojavljajo analize, da Kitajska – glede na število svojega prebivalstva – sploh ni tako velika izvoznica, kot si mislimo. Glede na prebivalca je kitajski trgovinski presežek šele 37. na svetu, daleč za Nemčijo, Južno Korejo, Italijo in Rusijo.
China's $1 trillion trade surplus in goods has gotten a lot of attention. But China is also a very large country.
— Kyle Chan (@kyleichan) October 3, 2025
On a per capita basis, China's trade surplus is only 37th in the world, far behind Germany, South Korea, Italy, & Russia. China is more like a super-massive Belgium. pic.twitter.com/i6v5qQdUkt
Nekateri ekonomisti se tudi čudijo, ker Kitajska hkrati s svojim naraščanjem izvoza ne povečuje svoj uvoz. Ameriški ekonomist Brad Setser opozarja, da je Kitajska od leta 2018 po podatkih Mednarodnega denarnega sklada povečala svoj izvoz za 40 odstotkov, uvoz pa je v omenjenem obdobju celo malce upadel.
Je kitajska realna gospodarska rast precenjena?
Kot na družbenem omrežju X piše Setser: Če pogledate graf uvoza blaga v primerjavi z rastjo Kitajske, morate sklepati, da:
- Je realna rast Kitajske precenjena.
- Kitajska zdaj raste z nadomeščanjem uvoza.
- Kitajska realna rast je precenjena in Kitajska postaja vse bolj samozadostna.
Številne velike institucije nenehno govorijo o deglobalizaciji s strani ZDA, pravi Setser in doda: "Vendar na strani ZDA dejansko ni bilo veliko deglobalizacije – obseg uvoza iz ZDA je v bistvu sledil rasti ZDA Statistično gledano vsa deglobalizacija prihaja iz Kitajske – saj se je kitajski uvoz ločil od poročane rasti Kitajske."
Unfortunate that Trump started his second term determined to fight trade wars with most of the world.
— Brad Setser (@Brad_Setser) October 24, 2025
China's export boom (and its lack of imports) have created the material conditions for a coalition that is directed at forcing some policy shifts in China
1/ pic.twitter.com/XgENJcnK6T
Padec kitajske produktivnosti?
Ameriški ekonomist Michael Pettis, ki med drugim predava na Kitajskem pa je na družbenem omrežju X opozoril, da v približno dveh desetletjih kitajskega subvencioniranja tehnologije ne le, da nismo videli ustreznega dviga produktivnosti, ampak je bil padec produktivnosti na Kitajskem pravzaprav izjemno strm in se je zgodil na veliko, veliko nižji stopnji razvoja kot v drugih gospodarstvih, ki so sledila podobnim strategijam, npr. Japonska, Južna Koreja, Tajvan, Singapur in Hongkong.
1/9
— Michael Pettis (@michaelxpettis) October 20, 2025
The FT's Tej Parikh makes a very important point here. China's industrial policies have involved among the greatest support and subsidies for technology in history, and we've clearly seen the benefits when it comes to advanced technology.https://t.co/NKjekGLQbF
Bistvo ni v tem, da Kitajska nima odlične tehnologije. Gre za to, da kitajska tehnologija ne naredi kitajskih delavcev bolj produktivnih, še opozarja Pettis, ki dodaja: "Dejstvo, da je Kitajska porabila veliko več za tehnološki napredek kot Japonska, Južna Koreja, Tajvan, Singapur in Hongkong, je morda celo razlog, zakaj so se koristi produktivnosti ustavile v veliko zgodnejši fazi razvoja."
Pretiravanje škoduje
"Vendar moramo biti previdni pri lekciji, ki jo iz tega izvlečemo. Ne gre za to, da sta industrijska politika in podpora slaba ideja. Obstaja veliko primerov (tudi samo v ameriški zgodovini), kjer se je izkazalo za zelo uspešno, in kitajska industrija električnih vozil je verjetno prav tak primer. Pravi nauk je, da se dobre stvari lahko pretiravajo. Preveč industrijske politike je lahko prav tako škodljivo za gospodarstvo kot preveč brezbrižnosti do industrijske politike," še trdi Pettis.
