Sreda, 24. 12. 2025, 16.26
2 tedna, 6 dni
To je Trumpov načrt, kako premagati Venezuelo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,87
Donald Trump skuša s t. i. Donroejevo doktrino spraviti hkrati na kolena Venezuelo in Kubo ter potisniti vpliv Kitajske z zahodne poloble, ki jo Washington šteje za svoje vplivno območje.
Donald Trump je ob venezuelski obali zbral močno ladjevje, ki skuša blokirati venezuelski izvoz nafte. Pomorska blokada države, ki ima največje ocenjene zaloge nafte na svetu in ji vlada ZDA nenaklonjeni predsednik Nicolas Maduro, pa je del Trumpovega načrta, kako doseči menjavo oblasti v Caracasu. Trump skuša blokirati venezuelski izvoz nafte, ki je glavni denarni vir države, in obenem prisiliti Kitajsko in Rusijo, da Madura pustita na cedilu.
"Venezuelo popolnoma obkroža največja vojska, kar je bila kdajkoli zbrana v zgodovini Južne Amerike. Samo še večja bo in šok zanje bo takšen, kot ga še niso videli," je pretekli teden zagrozil ameriški predsednik Donald Trump.
Poskus strmoglavljenja Madura
Cilj ameriške pomorske blokade Venezuele je jasen: doseči strmoglavljenje Nicolasa Madura. Ta vlada latinskoameriški državi od leta 2013, ko je nasledil umrlega Huga Chaveza. Madurov režim zaznamujejo zatiranje opozicije in sporne volitve, o katerih verodostojnosti in demokratičnosti dvomijo tudi levičarski južnoameriški voditelji, kot je brazilski predsednik Lula da Silva.
A za washingtonsko željo po menjavi oblasti v Caracasu nedemokratičnost in avtoritarnost venezuelskega režima najverjetneje ni glavni vzgib – bolj je Maduro trn v peti, ker se povezuje z Iranom in Rusijo, obenem pa ima največje ocenjene zaloge nafte na svetu.
Nafta drži Madura nad vodo
Prav nafta je seveda glavni materialni vir Venezuele in njene oblasti. Črno zlato predstavlja približno 88 odstotkov venezuelskega izvoza v vrednosti 24 milijard dolarjev (20,3 milijarde evrov). Od leta 2019 si Trump prizadeva ustaviti ta izvoz.
Bogata naftna polja so tisto, kar drži nad vodo Venezuelo in Madurovo oblast.
V Trumpovem prvem mandatu je ameriško ministrstvo za finance sankcioniralo venezuelsko državno naftno podjetje PDVSA in zagrozilo s sekundarnimi sankcijami vsem subjektom, ki poslujejo z njim.
Senčno ladjevje tankerjev
Maduro je zato, da bi se izognil sankcijam in ohranil pretok nafte kupcem na Kitajskem, v Rusiji in na Kubi, začel izvažati nafto s pomočjo ladjevja tankerjev v senci. Na stotine starih tankerjev zdaj tihotapi sankcionirano nafto in deluje kot finančna rešilna bilka za Caracas. Konec novembra je bilo več kot 30 od 80 ladij, ki so bile v venezuelskih vodah ali na pot tja, pod ameriškimi sankcijami, piše britanski medij The Telegraph.
Tihotapljenje nafte s pomočjo ladjevij v senci je na svetovni ravni vse pogostejša. Finančno svetovalno podjetje S&P Global ocenjuje, da se zdaj vsak peti tanker na svetu uporablja za tihotapljenje nafte (podobno tudi Rusija izvaža svojo nafto).
Vse večji izvoz venezuelske nafte
Zdi se, da Madurova taktika deluje. Kljub mednarodnemu pritisku se je izvoz nafte novembra povečal na približno 921 tisoč sodčkov na dan, kar je tretje najvišje mesečno povprečje doslej v tem letu. Z zasegom tankerjev poskuša Trumpova administracija prekiniti glavni vir, ki ohranja Madura na oblasti.
Tankerji iz ladjevja v senci prevažajo venezuelsko nafto v države, ki so zaveznice Venezuele. Na fotografiji: tanker Evana v Venezueli.
Washington pričakuje, da bo zmanjševanje prihodkov od prodaje nafte pripeljalo do spremembe oblasti v Caracasu – bodisi z odstopom Madura bodisi z uporom njegovih nezadovoljnih sodelavcev.
Madurovi naftni zavezniki doma in v tujini
"Prihodki od nafte so nekaj, kar režim že od nekdaj uporablja kot orodje za nakup vpliva v vojski in ohranjanje tistega malega, kar vlada še vedno lahko proizvede v obliki nafte," je za The Telegraph pojasnil Andres Martinez-Fernandez, višji politični analitik za Latinsko Ameriko v Allisonovem centru za nacionalno varnost.
V preteklih letih je Maduru uspelo zaradi izvoza venezuelske nafte oblikovati mrežo zvestih vojaških poveljnikov in zaveznikov v tujih državah, ki ohranjajo njegovo vladavino. Med njimi ima najpomembnejšo vlogo Kitajska, ki je največji kupec venezuelske nafte, saj prevzame približno 80 odstotkov njenega izvoza. Vsak dan uvozi približno 746 tisoč sodčkov venezuelske nafte.
Bo blokada ogrozila odnose med Pekingom in Caracasom?
Peking nafte ne uvaža kot komercialni proizvod, temveč kot odplačilo dolga za približno 60 milijard dolarjev posojil (okoli 51 milijard evrov), ki jih je vložil v venezuelske naftne projekte. Dogovor o odplačilu je ustrezal obema stranema. Peking si je zagotovil nafto, Maduro pa si je pridobil čas in prijatelja na mednarodnem prizorišču.
Kitajska je Madurova glavna zaveznica. Trump skuša venezuelsko-kitajsko zavezništvo prekiniti s pomorsko blokado. Na fotografiji: srečanje Madura in kitajskega predsednika Ši Džinpinga.
Blokada zdaj grozi, da bo iztirila odnose in Kitajsko obrnila proti Maduru, saj tankerji, ne bodo več prihajali v kitajska pristanišča. Če venezuelske nafte ne bo več mogoče zanesljivo dobavljati, Maduro ne bo več koristen za Kitajsko, ampak bo postal breme.
Donroejeva doktrina: na tarči je tudi Kuba
Peking v preteklosti v podobnih primerih ni pokazal veliko sočutja. V Afriki in Srednji Aziji se je Kitajska večkrat distancirala od voditeljev, ki jih ne vidi več kot zanesljive partnerje. Za Trumpa je blokada še en korak v njegovem načrtu, ki so ga poznavalci poimenovali Donroejeva doktrina (skovanka iz imena Donald in Monroejeve doktrine o ameriški celini kot vplivnemu območju ZDA, op. p.) in katerega cilj je znebiti se kitajskega vpliva na ameriškem dvorišču.
Poleg Caracas je na tarči Donroejeve doktrine tudi Kuba, ki je odvisna od venezuelske nafte. Komunistična Kuba, ki je sama že desetletja tarča ameriške gospodarske blokade, od Venezuele prejema približno 24 tisoč sodčkov surove nafte, bencina in reaktivnega goriva na dan.
Ruski tankerji v senci pomagajo Maduru
Christopher Sabatini, višji raziskovalec za Latinsko Ameriko pri možganskem trustu Chatham House, je za The Telegraph dejal, da bo blokada venezuelske nafte za Kubo, ki je zgodovinski sovražnik ZDA, katastrofalna. "To je trenutek, na katerega so čakali ljudje, kot so Marco Rubio in kubansko-ameriški trdolinijci, ki živijo na Floridi. Poskušajo stradati vlado. S tem dejansko stradajo tudi ljudi," je dejal Sabatini.
Ruski predsednik Vladimir Putin je Madurov podpornik. Bo Putin tudi v prihodnje ostal zaveznik Venezuele?
Medtem ko je Kitajska vložila milijone v venezuelske naftne projekte, je bila Rusija ključni dejavnik v senci. Z Rusijo povezana sečno ladjevje tankerjev je prav tako pomagala Maduru, da se je izognil sankcijam, tako da je svojo nafto prevažal po vsem svetu.
Bo Putin pustil Madura na cedilu?
Vendar pa bi ruski predsednik Vladimir Putin, ki si prizadeva pridobiti naklonjenost Trumpa, lahko preusmeril plovila in s tem še bolj izoliral Madura. Dejansko so znaki spremembe stališča Moskve že prisotni, piše The Telegraph in omenja poročila iz konca novembra o evakuaciji ruskih državljanov iz regije.
Zaradi ameriških oboroženih sil, ki so se zbrale v bližini Venezuele (bojne ladje na čelu z največjo letalonosilko USS Gerald R. Ford, letala F-35, brezpilotni letalniki Reaper, ki nosijo laserske vodene rakete, strateški bombniki …), so številni Venezuelci in mnogi Američani prepričani, da se Trump pripravlja na vojno.
Bo sledil kopenski napad na Venezuelo?
Poznavalci namigujejo, da je blokada, del katere so tudi zasegi tankerjev, ki prevažajo venezuelsko nafto, ena manjših vojaških eskalacij, o katerih je predsednik v zadnjih tednih pretehtal s svojim kabinetom.
ZDA so pred obalo Venezuele zbrale močno ladjevje na čelu z letalonosilko Gerald R. Ford. Je to začetek kopenske ofenzive? Na fotografiji: ameriški hibridni zrakoplov Osprey pristaja na letalonosilki Gerald R. Ford.
Trumpova administracija naj bi namesto odkrite vojne proti Venezueli skušali Madura spraviti z oblasti tako, da bi proti njim obrnila kriminalne kartele, za katere vojaški uradniki pravijo, da so sokrivi pri tihotapljenju fentanila v ZDA. Če bodo zadušili denarni tok kartelom, se bodo ti obrnili proti Maduru.
Se bodo generali odvrnili od Madura?
Po drugi strani pa blokada izvoza nafte meri na venezuelske oborožene sile, za katere so prihodki od nafte lepilo, ki ohranja sistem nedotaknjen. Generali nadzorujejo pristanišča, carino in distribucijo goriva, zaradi česar je vojska steber Madurove moči. Dokler si bo Maduro lahko privoščil plačevati svoje generale, bosta njihova neomejena zvestoba in posledično njegov režim vztrajala, piše The Telegraph.
Ista logika velja za domnevno povezavo Madura z organiziranim kriminalom. Te skupine se zanašajo na dostop do pristanišč in poti za pranje denarja, ki se vzdržujejo z denarjem, ustvarjenim s prodajo nafte.
Scenariji nadaljnje zaostritve
"To nas še ne pripelje do točke, ko bomo (Američani, op. p.) vstopili na venezuelsko ozemlje in izvajali vojaške napade. Še vedno govorimo o operacijah v mednarodnih vodah," je pojasnil Martinez-Fernandez.
Vojska je v Venezueli Madurova glavna podpornica. Trump skuša s pomorsko blokado zamajati tudi ta steber Madurove oblasti.
Oblikovanje armade, skupaj s Trumpovo nenehno grožnjo s kopenskimi napadi, je strokovnjake pripeljalo do prepričanja, da je blokada del zdrsa v konflikt. Visoki vojaški uradniki naj bi ameriškemu predsedniku predstavili možnosti za vojaško posredovanje v regiji, ki vključujejo kopenske napade.
Ali Trump omahuje s kopenskim napadom?
Druge možnosti, ki naj bi jih pripravil Pentagon, vključujejo neposredne napade na Madurove varnostnike ali operacije za zaseg naftnih polj v državi. V vseh scenarijih naj bi bil Trump proti idejam, ki bi lahko ogrozile ameriške čete ali pa bi se lahko sprevrgle v neroden neuspeh.
Trump in njegov kabinet sta začela blokado upodabljati kot nujno intervencijo za povrnitev "ameriške nafte". Kaj ga torej ustavlja? Morda njegova žeja po Nobelovi nagradi za mir in morebitni negativni odziv med njegovimi privrženci gibanja MAGA, če bi začel vojno.
Bo Trumpova blokada uspešna?
Kaj se bo zgodilo v prihodnosti, bo odvisno od uspeha Trumpove blokade. Če se bo pretok nafte nadaljeval, bo Maduro preživel. Če pa se bo ustavil, se bo Kitajska morda odločila, da Madura pusti na cedilu, v Venezueli pa se bodo Madurovi denarno revni častniki morda obrnili proti njemu. Načrt Washingtona je preprost: režimi ne padejo, ko so napadeni, ampak ko se jim podporniki odpovejo, še piše The Telegraph.
