Petek, 16. 1. 2026, 18.05
1 mesec
Vojna v Ukrajini
Rusija pozdravlja pripravljenost nekaterih evropskih držav na dialog
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,16
"Iz Pariza, Rima in celo Berlina prihajajo izrazi podpore ideji, da se je za stabilnost v Evropi treba pogovarjati z Rusi. To popolnoma ustreza našemu stališču," je dejal Peskov.
V Moskvi so danes pozdravili izjave nekaterih evropskih voditeljev o potrebi po ponovni vzpostavitvi dialoga z Rusijo. Po navedbah Kremlja je to pozitiven razvoj stališč. Evropa je namreč po napadu na Ukrajino leta 2022 z Rusijo prekinila praktično vse diplomatske in druge stike.
21.03 Pogovori v Miamiju
18.01 V Moskvi začetek procesa proti Euroclearju zaradi zamrznjenega ruskega premoženja
17.25 Ukrajinska delegacija na pogovore v ZDA o končanju vojne
15.06 Ukrajina se ob ruskih napadih sooča s težavami pri oskrbi z energijo
13.03 Rusija pozdravlja pripravljenost nekaterih evropskih držav na dialog
21.03 Pogovori ukrajinske delegacije z ameriško bodo potekali v Miamiju
Ukrajinska veleposlanica v ZDA je potrdila, da bodo pogovori v soboto potekali v Miamiju.
Ukrajinsko stran bo vodil šef kabineta ukrajinskega predsednika Kirilo Budanov in vodja ukrajinskega sveta za nacionalno varnost Rustem Umerov. Kdo bo sodeloval na ameriške strani, za zdaj ni znano.
18.01 V Moskvi začetek procesa proti Euroclearju zaradi zamrznjenega ruskega premoženja
Na moskovskem arbitražnem sodišču se je danes začel proces v tožbi ruske centralne banke proti finančni družbi Euroclear s sedežem v Belgiji v zvezi z zamrznjenim ruskim premoženjem v Evropski uniji. Na predhodnem zaslišanju so odločili, da bo na zahtevo banke postopek potekal za zaprtimi vrati, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V okviru sankcij proti Rusiji zaradi invazije na Ukrajino, ki se je začela pred skoraj štirimi leti, je Evropska unija za nedoločen čas zamrznila več deset milijard evrov ruskega premoženja na ozemlju povezave. Voditelji se nato decembra lani niso uspeli dogovoriti, da bi ta sredstva namenili za posojila Ukrajini, ampak so ob nasprotovanju nekaj članic, predvsem Belgije, dosegli kompromisni dogovor o 90 milijard evrov vrednem posojilu, ki bo podprt s proračunom EU.
Ruska centralna banka je v času teh pogovorov 12. decembra lani na arbitražno sodišče v Moskvi vložila tožbo proti finančni družbi Euroclear, ki hrani večino njenega premoženja.
Na današnjem predhodnem zaslišanju je ruska centralna banka Euroclear obtožila, da ji je povzročil škodo z odvzemom upravljanja z njenimi "likvidnimi sredstvi in vrednostnimi papirji".
Sodnica Ana Petruhina je odločila, da bo postopek na sodišču potekal za zaprtimi vrati na zahtevo ruske centralne banke, ki želi s tem zaščititi bančno tajnost. Postopek naj bi se nadaljeval 4. marca, je za rusko tiskovno agencijo Ria Novosti povedal dobro obveščeni vir.
Ruska centralna banka je ob vložitvi tožbe družbo Euroclear obtožila, da je nezakonito zamrznila njeno premoženje. V tožbi od nje zahteva okoli 200 milijard evrov, ki naj bi pokrile vrednost njenega premoženja in nadomestilo za izgubljeni donos.
Po poročanju AFP naj bi sicer sodišče zaradi zamrznitve premoženja 5. februarja obravnavalo tudi tožbo okoli 20 zasebnih ruskih vlagateljev proti družbi Euroclear in belgijskemu finančnemu ministrstvu.
Rusija je sicer že opozorila unijo, da bi bila uporaba zaseženega ruskega premoženja kraja in ji zagrozila s povračilnimi ukrepi. Zagrozila je z zasegom evropskega premoženja v Rusiji in tožbami na mednarodnih sodiščih.
17.25 Ukrajinska delegacija na pogovore v ZDA o končanju vojne
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes dejal, da so pogajalci Kijeva na poti v ZDA na nadaljnje pogovore o varnostnih jamstvih v okviru načrta za končanje vojne, ki ga je pripravil Washington. Hkrati je izrazil upanje, da bi lahko dokumente o tem podpisali prihodnji teden ob robu Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu.
Kot je novinarjem dejal Zelenski, je ukrajinska delegacija zdaj na poti v ZDA, v prihodnjih dneh pa so načrtovana srečanja med ukrajinskimi pogajalci in ameriškimi predstavniki.
Ob tem je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP izrazil upanje, da bo dobil več jasnosti tako glede dokumentov, ki so jih pripravili z ameriško stranjo, kot tudi glede ruskega stališča do njih.
Če bo vse dokončno dogovorjeno in če bo ameriška stran dala soglasje, potem bo po besedah Zelenskega lahko prišlo do podpisa teh dokumentov v švicarskem Davosu, kjer bo prihodnji teden potekalo letno srečanje Svetovnega gospodarskega foruma.
Srečanja se bo po napovedih udeležil tudi ameriški predsednik Donald Trump, ki si prizadeva za končanje vojne v Ukrajini, pri čemer pritiska na Kijev, naj sprejme pogoje, ki pa po mnenju Kijeva pomenijo popuščanje Rusiji.
Zelenski je nedavno sporočil, da je dvostranski dokument z ZDA o varnostnih jamstvih za Ukrajino "v bistvu pripravljen" za dokončanje na najvišji ravni s Trumpom.
Ameriški predstavniki se že mesece ločeno pogajajo s Kijevom in Moskvo o sporazumu, katerega cilj je končati štiri leta trajajočo vojno, vendar nekatere ključne točke ostajajo nerešene. Med temi so s strani Rusije zasedena ozemlja in varnostna jamstva, ki naj bi jih Ukrajina prejela od zaveznikov za odvračanje Rusije od ponovne invazije.
Trump je v sredo za agencijo Reuters povedal, da je ruski predsednik Vladimir Putin "pripravljen skleniti sporazum", vendar da je "Ukrajina manj pripravljena na to", in za zastoj v pogajanjih okrivil Zelenskega.
Zelenski pa je po poročanju ukrajinske tiskovne agencije Ukrinform danes zatrdil, da ima Ukrajina "pobudo v pogajanjih" in da pri tem vprašanju "napreduje hitreje kot Rusija", ki da zavlačuje mirovni proces. Poudaril je še, da je Ukrajina tako kot ZDA zainteresirana za končanje vojne.
15.06 Ukrajina se ob ruskih napadih sooča s težavami pri oskrbi z energijo
Ukrajinska vojska je danes sporočila, da se na vzhodni fronti sooča z okrepljenimi ruskimi napadi. Velik del države zaradi napadov pestijo hude težave z energetsko infrastrukturo in oskrbo z energijo. Predsednik Volodimir Zelenski pa je povedal, da je Ukrajina danes po daljšem obdobju čakanja prejela rakete za sisteme zračne obrambe.
Generalštab ukrajinskih oboroženih sil je davi v svojem poročilu o stanju na fronti navedel, da je Rusija od četrtka zjutraj izvedla 180 posameznih napadov, največ v okolici krajev Pokrovsk in Mirnograd na vzhodni fronti, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Ukrajinski predsednik Zelenski je medtem danes na novinarski konferenci ob obisku češkega predsednika Petra Pavla povedal, da je Ukrajina končno prejela pošiljko raket za sisteme zračne obrambe zahodnih zaveznic, ki so jo čakali že dlje časa, poroča ukrajinska tiskovna agencija Ukrinform.
Veliko Ukrajincev se sooča s hudimi težavami z oskrbo z elektriko, vodo in ogrevanjem, medtem ko Rusija redno napada energetsko infrastrukturo.
"Do danes zjutraj smo imeli več sistemov brez raket. Sedaj, ko jih imamo, lahko to odkrito povem. Ne gre samo za sisteme patriot, ki nikoli ne bodo zadostovali. Ukrajina ima veliko različnih sistemov, ki smo jih dobili med vojno. To pa zahteva stalne pošiljke raket. Hvala Bogu, danes zjutraj smo prejeli velik paket. (...) Toda to je stalo veliko truda, krvi in človeških življenj," je povedal Zelenski.
Pred tem je v četrtek zvečer sporočil, da ovire na poti do miru ne predstavlja Ukrajina, temveč Rusija, ki želi uničiti ukrajinski energetski sistem. Dodal je, da je po nedavnih ruskih napadih na drugo največje ukrajinsko mesto Harkov brez elektrike ostalo 400.000 ljudi.
Veliko Ukrajincev se sooča s hudimi težavami z oskrbo z elektriko, vodo in ogrevanjem, medtem ko Rusija redno napada energetsko infrastrukturo.
Posledično bodo šole v prestolnici Kijevu zaradi "težavnih razmer" zaprte do prihodnjega meseca, je danes sporočil župan Vitalij Kličko. Šole bodo do 1. februarja zaprte od ponedeljka, je zapisal na Telegramu. Kijevske oblasti so ob tem napovedale, da bodo zmanjšale tudi intenzivnost ulične razsvetljave na petino njihove zmogljivosti, da bi prihranili energijo.
Novi minister za energetiko Denis Šmihal je v tej luči danes povedal, da je državnim elektroenergetskim podjetjem odredil znatno povečanje dobav električne energije iz tujine. Ekipe inženirjev in drugih strokovnjakov se medtem v hudem mrazu trudijo, da bi ponovno vzpostavile delovanje elektrarn in transformatorskih postaj, ki so bile v zadnjem času poškodovane zaradi ruskih dronov in raket, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Britanska vlada je medtem danes po poročanju dpa napovedala paket pomoči za popravilo in zaščito ukrajinske energetske infrastrukture, ki bo znašal nekaj več kot 23 milijonov evrov.
13.03 Rusija pozdravlja pripravljenost nekaterih evropskih držav na dialog
"Opazili smo izjave, ki so jih v zadnjem času dali evropski voditelji. Če to resnično odraža strateško vizijo Evropejcev, je to pozitivna sprememba njihovih stališč," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.
Pripravljenost na ponovno vzpostavitev dialoga z Rusijo sta med drugim izrazila francoski predsednik Emmanuel Macron in italijanska premierka Giorgia Meloni. Macron je decembra dejal, da bi bilo za Evropo koristno, da bi se znova začela pogovarjati z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Pred kratkim mu je sledila Meloni, ki je prav tako presodila, da je prišel čas za vzpostavitev dialoga.
"Iz Pariza, Rima in celo Berlina prihajajo izrazi podpore ideji, da se je za stabilnost v Evropi treba pogovarjati z Rusi. To popolnoma ustreza našemu stališču," je dejal Peskov.
Macron je bil sicer eden redkih evropskih voditeljev, ki je tudi po začetku ruskega napada na Ukrajino še govoril s Putinom. Večina drugih držav v Evropi je popolnoma prekinila stike z Rusijo in v okviru EU uvajala stroge sankcije proti njej. Evropa je tudi zato lani ostala nekoliko na stranskem tiru, ko je ameriški predsednik Donald Trump okrepil prizadevanja za končanje vojne, pri čemer je Washington vzpostavil neposredne stike tako z Moskvo kot Kijevom.
Po besedah Peskova v nasprotju z Evropo pri odnosu Združenega kraljestva do Rusije ne opažajo pozitivnih premikov. Kot je dejal, London očitno "ni pripravljen prispevati k miru in stabilnosti v Evropi" ter nadaljuje "radikalen, negativen in destruktiven pristop".
