Petek, 16. 1. 2026, 20.59
3 tedne, 5 dni
Incident s hrvaškim rafalom, pilot prisiljen v zasilni pristanek
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,67
Hrvaško vojno letalstvo in obrambno ministrstvo sta potrdila le, da je letalo varno pristalo in da je vse potekalo po predvidenem postopku.
Eno od hrvaških lovskih letal rafale je moralo v četrtek prekiniti načrtovani polet zaradi tehničnih težav, ki so se pojavile med vzletom. Kmalu po vzletu se je pilot odločil, da se bo vrnil in pristal v vojaški bazi Pleso v Zagrebu, je poročal Dnevnik Nove TV. Ravno te dni na Hrvaškem prah dvigujejo izjave predsednika Zorana Milanovića, ki je nezadovoljen, da so Francozi Srbom prodali nove, menda naprednejše rafale, medtem ko se je morala Hrvaška zadovoljiti z rabljenimi.
Vojska o težavah molči, neuradno kriva zadnja kolesa
Po neuradnih informacijah je imel pilot rafala težave z zadnjimi kolesi, ki se niso hotela pospraviti v trup. Trenutno sicer ni uradnih izjav o razlogih, ki so privedli do zasilnega pristanka letala, ki je pred tem nekaj minut krožilo na nebu.
Hrvaško vojno letalstvo in obrambno ministrstvo sta potrdila le, da je letalo varno pristalo in da je vse potekalo po predvidenem postopku. Na vprašanja o tem, ali je to prvi tak primer, kaj je pokazal tehnični pregled in kako se letala vzdržujejo, obrambno ministrstvo ni odgovorilo.
Hrvaška je ravno prevzela nadzor nad svojim zračnim prostorom
Težava naj bi se pojavila na zadnjih kolesih, ki se niso hotela pospraviti v trup letala.
Do incidenta je prišlo kmalu zatem, ko so hrvaške zračne sile prevzele nadzor nad hrvaškim zračnim prostorom, ki so ga pred tem v okviru Nata nadzorovala italijanska in madžarska vojaška letala. Ob tej priložnosti je poveljnik zračnih sil Krešimir Ražov pojasnil, da se bodo po novem ekipe pilotov, tehnikov, inženirjev in letalskih tehnikov, zadolženih za rafale, menjavale, tako da bodo zagotovili 24-urno pripravljenost.
Milanović ogorčen, da je Srbija dobila boljša letala
Hrvaška je pogodbo za nakup 12 rabljenih bojnih letal rafale s Francijo podpisala leta 2021. Za nakup letal je odštela nekaj več kot 1,1 milijarde evrov. Ravno v teh dneh v javnosti veliko prahu dvigujejo kritike predsednika Zorana Milanovića, ki je nezadovoljen s tem, da je Srbija lani prav tako podpisala pogodbo za nakup 12 rafalov, le da bodo ti novi. Zato bo tudi njihova cena precej višja, in sicer 2,7 milijarde evrov.
Milanović je nezadovoljen zaradi posla za nakup 12 rafalov, ki sta ga sklenili Srbija in Francija.
Francoski interes je po Milanovićevem prepričanju prodajati svoja letala vsakomur, ki jih želi kupiti, in razširiti krog svojih "strateških partnerjev". Povsem pričakovano je po njegovih besedah tudi, da si je Srbija želela kupiti čim modernejša letala in vzpostaviti čim boljše sodelovanje s Francijo.
"Ključno vprašanje je: kakšen je v vsem tem interes Hrvaške?" je ob tem vprašal Milanović, vladi pa med drugim očital, da pri nakupu rafalov ni zaščitila hrvaških interesov in ji je bilo povsem vseeno, ali bo Francija enake ali celo naprednejše modele letal prodala kateri od hrvaških sosed, ki niso članice zveze Nato.
Plenkovića pozval, naj zaščiti hrvaške interese
Hrvaška po besedah Milanovića ne bi smela biti skrčena zgolj na "koristno vlogo privabljanja Srbije na Zahod, ki jo je Hrvaški namenila Francija in jo je očitno sprejela hrvaška vlada". Plenkovića je zato pozval, naj "preneha poslušati diktate in začne predvsem skrbeti za hrvaške interese".
Hrvaška ves čas povečuje izdatke za obrambo. Do leta 2027 jih namerava povečati na 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), do leta 2030 pa na tri odstotke BDP. Konec leta je sklenila sporazum z Nemčijo o nakupu 44 tankov 2A8 leopard, s Francijo sporazum o nakupu 18 havbic caesar, s Češko pa o nabavi 420 čeških terenskih tovornjakov tatra. Skupna vrednost vseh teh naložb je 2,18 milijarde evrov.
Srbija je že leta 2024 za obrambo namenila okoli 2,2 milijarde dolarjev oziroma 2,6 odstotka BDP, kar je bilo največ med državami Zahodnega Balkana. Orožje dobavlja iz več držav. Od Kitajske je lani prevzela bojne brezpilotne letalnike in obrambni raketni sistem FK-3, sodeluje pa tudi z Madžarsko, od katere je kupovala oklepna vozila.
