Petek, 16. 1. 2026, 17.59
1 mesec
Grenlandija
Nova grožnja Donalda Trumpa: na spisku bi lahko bila tudi Slovenija
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
"Morda bom uvedel carine za države, če se ne bodo strinjale z načrti za Grenlandijo. Grenlandijo namreč potrebujemo za nacionalno varnost," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedal Trump.
Ameriški predsednik Donald Trump je na dogodku v Beli hiši je dejal, da bo morda uvedel carine proti državam, ki ne podpirajo njegovih načrtov za priključitev Grenlandije ZDA. Kot vemo, so svoje častnike na Grenlandijo že poslale Francija, Nemčija, Švedska, Norveška, Finska, Nizozemska in Združeno kraljestvo, o napotitvi enega do dveh častnikov Slovenske vojske pa naj bi odločala tudi slovenska vlada.
17.52 Trump grozi s carinami državam, ki nasprotujejo priključitvi Grenlandije
17.19 Italija glede Arktike in Grenlandije poziva k usklajevanju med zavezniki
15.25 Rusija Grenlandijo vidi kot del ozemlja Danske
17.52 Trump grozi s carinami državam, ki nasprotujejo priključitvi Grenlandije
Ameriški predsednik Donald Trump je danes državam, ki ne podpirajo njegovih načrtov za priključitev Grenlandije ZDA, zagrozil z novimi carinami. Na dogodku v Beli hiši je dejal, da bo morda uvedel carine, in ponovil, da ZDA potrebujejo Grenlandijo za nacionalno varnost, poročajo tuje tiskovne agencije.
"Morda bom uvedel carine za države, če se ne bodo strinjale z načrti za Grenlandijo. Grenlandijo namreč potrebujemo za nacionalno varnost," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedal Trump.
Ameriški predsednik je že večkrat izrazil namero po priključitvi arktičnega otoka zaradi varnostnih interesov in domnevnih groženj Rusije in Kitajske. Napetosti okoli Grenlandije so se v zadnjih dneh še zaostrile, potem ko je Trump dejal, da bodo ZDA prevzele otok "zlepa ali zgrda" ter ob tem ni izključil možnosti prevzema s silo.
Njegove težnje so povzročile trenja med ZDA in evropskimi zaveznicami, saj je Grenlandija avtonomno ozemlje pod vladavino Danske, ki je tudi članica Nata in ena najbližjih zaveznic Washingtona.
Danska je ob vse resnejših težnjah ZDA napovedala krepitev vojaške prisotnosti na Grenlandiji in v njeni okolici, ki se je že začela. Manjše število vojaških častnikov je v teh dneh na arktični otok napotilo tudi več evropskih zaveznic, med njimi Francija, Nemčija in skandinavske države.
17.19 Italija glede Arktike in Grenlandije poziva k usklajevanju med zavezniki
Italijanska premierka Giorgia Meloni je danes dejala, da se morata EU in zveza Nato osredotočiti na Arktiko. V luči ameriških teženj po prevzemu Grenlandije zaradi domnevnih varnostnih groženj Rusije in Kitajske pa sta Meloni in obrambni minister Guido Crosetto menila, da se je treba usklajevati z zavezniki.
"Italija je prepričana, da mora Arktika vedno ostati prednostna naloga EU in Nata ter da mora atlantsko zavezništvo izkoristiti priložnost za razvoj usklajene prisotnosti v regiji, ki bo sposobna preprečevati napetosti in se odzivati na vmešavanje drugih akterjev," je danes sporočila Meloni, ki se sicer mudi na obisku na Japonskem, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.
Sporočilo je poslala v kontekstu nove strategije italijanske vlade glede Arktike, ki jo je danes v Rimu predstavil zunanji minister in podpredsednik vlade Antonio Tajani. Območje Arktike je opisal kot prednostno področje interesa za Italijo.
Podobno je sporočila tudi Meloni, ki meni, da lahko razvoj trgovskih poti na skrajnem severu pripelje do revolucije v globalni pomorski trgovini.
Arktika in Grenlandija sta se nedavno znašli v ospredju geopolitičnih razprav, potem ko je predsednik ZDA Donald Trump večkrat izrazil namero po priključitvi otoka zaradi varnostnih interesov in domnevnih groženj Rusije in Kitajske. To je povzročilo trenja med ZDA in evropskimi zaveznicami, saj je Grenlandija avtonomno ozemlje pod vladavino Danske, ki je tudi članica Nata in ena najbližjih zaveznic Washingtona.
Trump ni izključil niti možnosti prevzema Grenlandije s silo, danska premierka Mette Frederiksen pa je dejala, da bi to pomenilo konec zveze Nato.
Danska je ob vse resnejših težnjah ZDA po prevzemu Grenlandije napovedala tudi krepitev vojaške prisotnosti na otoku in v njegovi okolici, ki se je že začela. Manjše število vojaških častnikov je v teh dneh na Grenlandijo napotilo tudi več evropskih zaveznic, med njimi Francija, Nemčija in skandinavske države, pridružila bi se jim lahko tudi Slovenija.
Italijanski obrambni minister Guido Crosetto je medtem dejal, da te odločitve ne razume, poroča Ansa. "Sam verjamem, da je v našem interesu, da ohranimo povezan zahodni svet in svobodni svet, in vedno razmišljamo v okviru zveze Nato in Združenih narodov," je dejal.
15.25 Rusija Grenlandijo vidi kot del ozemlja Danske
"Izhajamo iz predpostavke, da je Grenlandija ozemlje kraljevine Danske. Slišali smo izjave tako Dancev kot Grenlandcev, da Grenlandije nimajo namena prodati nikomur. Slišali smo tudi izjavo Washingtona, da pripravlja denarno ponudbo za pridobitev Grenlandije v takšni ali drugačni obliki," je tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov povedal po poročanju ruskih medijev, na katere se sklicuje srbska tiskovna agencija Tanjug.
Stanje v zvezi z Grenlandijo, ki se je nedavno znašla v ospredju geopolitičnih razprav, potem ko je predsednik ZDA Donald Trump večkrat izrazil namero po priključitvi otoka zaradi varnostnih interesov, je Peskov označil za kontradiktorno, neobičajno in izredno.
"Razmere so nenavadne (...), po drugi strani pa je predsednik Trump sam dejal, da mednarodnega prava ne potrebuje," je še dejal tiskovni predstavnik Kremlja.
Ruski veleposlanik v Köbenhavnu Vladimir Barbin je medtem članice zveze Nato, vključno z Dansko, obtožil, da si prizadevajo za militarizacijo Arktike.
"Rusija nima agresivnih načrtov proti svojim arktičnim sosedam, jim ne grozi z vojaškimi ukrepi in ne poskuša zavzeti njihovega ozemlja," je dejal Barbin, pri čemer je obtožil zaveznice v Natu, da s krepitvijo vojaške prisotnosti na Grenlandiji povečujejo napetosti. Povečana vojaška prisotnost v zadnjih tednih je sicer posledica Trumpovih groženj s prisvojitvijo ozemlja.
"Rusija nima agresivnih načrtov proti svojim arktičnim sosedam, jim ne grozi z vojaškimi ukrepi in ne poskuša zavzeti njihovega ozemlja," je dejal Barbin, pri čemer je obtožil zaveznice v Natu, da s krepitvijo vojaške prisotnosti na Grenlandiji povečujejo napetosti.
Rusija je kot dolgoletna prevladujoča sila na območju Arktike večkrat posvarila pred neupoštevanjem njenih interesov na skrajnem severu, kjer se krepijo interesi svetovnih velesil zaradi potencialnih novih trgovskih poti, ki bi se po napovedih lahko vzpostavile ob taljenju ledu v Arktičnem oceanu.
Na ruskem zunanjem ministrstvu so ob tem v četrtek zavrnili trditve, da Rusija in Kitajska predstavljata varnostno grožnjo, kar so v zadnjih dneh ob polemikah glede ameriške namere po prevzemu Grenlandije poudarjali tako v ZDA kot v Evropi.
