Petek, 16. 1. 2026, 17.06
1 mesec
V Zagrebu snujejo posebno avtocesto, ki bo segala do Slovenije
Novo kolesarsko avtocesto bi uredili na nekdanji trasi ozkotirne železnice Samoborček.
Mestna občina Zagreb je začela pripravljati idejno zasnovo za preureditev trase nekdanje ozkotirne železnice Samoborček v skoraj devet kilometrov dolgo kolesarsko in peš avtocesto, ki bi povezala zahodne mestne četrti z mestnim središčem. Navezala bi se tudi na obstoječe kolesarske poti proti Samoborju in Podsusedu pa tudi proti Sloveniji.
Napovedana kolesarska in peš avtocesta naj bi se razvila vzdolž trase nekdanje železnice Samoborček, ki je v veliki meri še vedno ohranjena kot neprekinjen koridor skozi zahodni del Zagreba.
Prav zaradi tega je trasa že leta priljubljena med kolesarji, predvsem tistimi z zahoda Zagreba, ki jo uporabljajo kot najbolj neposredno povezavo z obstoječimi kolesarskimi potmi proti Samoborju in Podsusedu pa tudi proti Sloveniji in njenim kolesarskim turističnim potem.
Obstoječa kolesarska pot nepovezana in neurejena
Po najbolj optimistični oceni bo kolesarsko povezavo uporabljala kar četrtina prebivalcev zahodnih zagrebških sosesk.
Na precejšnjem delu trase je že zgrajena kolesarska pot, ki omogoča relativno varno in nemoteno kolesarjenje do Samoborja, preostali deli pa niso sistematično urejeni ali povezani v celoto.
Izvedba tega projekta bi zahodnemu delu Zagreba zagotovila jasno, urejeno in neprekinjeno kolesarsko povezavo s Podsusedom in tudi s preostalim mestnim omrežjem. Obstoječa, deloma improvizirana trasa, bi se preoblikovala v polnopravno mestno kolesarsko avtocesto, ki bi jo lahko meščani množično uporabljali.
Projekt bi po pisanju Jutarnjega lista postal sestavni del načrtovane zagrebške kolesarske transverzale na osi vzhod–zahod, ki je v strateških dokumentih mesta navedena kot ena ključnih prometnih hrbtenic za razvoj kolesarstva v mestu.
Prve ideje za traso so stare več kot desetletje
Potencial te poti ni nov. Leta 2012 so v okviru idejnega natečaja, ki sta ga skupaj izvedla Sindikat kolesarjev in Društvo arhitektov Zagreb, ocenili, da bi lahko bodočo kolesarsko avtocesto redno uporabljalo med 5 in 25 odstotkov prebivalcev zahodnih zagrebških sosesk. Takšen razpon ocen kaže na znaten prometni potencial, zlasti glede na vse večje število občanov, ki uporabljajo kolesa za vsakodnevne vožnje v službo, šolo ali na druge obveznosti.