Ponedeljek, 22. 12. 2025, 11.37
45 minut
Banka Slovenije znižala napoved letošnje gospodarske rasti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,21
Skozi celotno obdobje do leta 2028 bo rast nekoliko pod potencialno rastjo, kar pomeni, da bomo imeli rahlo negativno proizvodno vrzel, je poudarila Arjana Brezigar.
Banka Slovenije je napoved letošnje rasti gospodarstva znižala z 1,3 na en odstotek. Prihodnje leto naj bi se dvignila na 2,2 odstotka. Letna inflacija naj bi letos dosegla 2,5 odstotka, je na današnji novinarski konferenci povedala direktorica Analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije Arjana Brezigar.
Rast se bo prihodnje leto dvignila na 2,2 odstotka, leta 2027 na 2,4 odstotka, leta 2028 pa se bo spustila na 2,1 odstotka. Gospodarska rast bo po besedah namestnika guvernerja Primoža Dolenca letos relativno šibka. "V naslednjem letu se bo po napovedih ponovno dvignila na dva odstotka in bo v nadaljevanju napovednega obdobja presegla rast evrskega območja," je povedal. Skozi celotno obdobje bo rast nekoliko pod potencialno rastjo, kar pomeni, da bomo imeli rahlo negativno proizvodno vrzel, je dodala Arjana Brezigar.
Tudi inflacija bo nekoliko višja kot v evrskem območju. Razlika je pogojena zlasti z gibanji cen hrane in storitev. Letos bo inflacija v povprečju znašala 2,5 odstotka, leta 2026 se bo spustila na 2,3 odstotka, leta 2027 na 2,2 odstotka. "Do leta 2028 se bo približala inflacijskemu cilju Evropske centralne banke pri okoli dveh odstotkih in hkrati ravni inflacije v evrskem območju," je ocenil Dolenc. Napovedi spremljajo tveganja v zunanjetrgovinskem okolju, geopolitična tveganja in tveganja tudi v domačem okolju, povezana predvsem z dolgoročnimi strukturnimi izzivi.
Najnižja rast po letu 2020
Glede na danes objavljene gospodarske napovedi bo Slovenija letos dosegla najnižjo rast po letu 2020. Gre predvsem za posledico neugodnih gospodarskih gibanj v začetku leta zaradi negotovosti glede trgovinskih politik ameriške administracije. V nadaljevanju leta se je rast BDP okrepila in bo glede na razpoložljive podatke tudi v zadnjem četrtletju ostala solidna, okoli 0,7-odstotna, kar podpira zlasti izboljšanje kazalnika gospodarske klime. Leta 2026 bo okrevanje v veliki meri odražalo vlogo države, od leta 2027 naprej pa bo rast bolj uravnotežena in vzdržna.
Rast zaposlenosti bo v napovednem obdobju šibka, zato je pričakovana krepitev gospodarske rasti pomembno pogojena z rastjo produktivnosti dela. Ob težavnih razmerah v predelovalnih dejavnostih in izvoznem delu gospodarstva se bo zaposlenost letos zmanjšala za 0,5 odstotka, v prihodnjih letih pa ponovno povečevala. Brezposelnost bo ostala nizka, skupaj s pozitivnimi obeti delodajalcev glede prihodnjega zaposlovanja in neugodnimi demografskimi trendi pa kaže še vedno prisotno tesnost trga dela.
Tesnost trga dela bo omejevala rast zaposlenosti in ohranjala visoko rast plač, ki je od letos pomembno zaznamovana tudi s plačno reformo javnega sektorja. Nominalna rast plač bo v povprečju celotnega napovednega obdobja znašala 5,4 odstotka. Skozi celotno obdobje bo presegala rast produktivnosti, kar bo nekako tudi potem vplivalo na stroškovne pritiske z naslova dela. S krepitvijo gospodarske rasti se bo zmanjšal razkorak med rastjo produktivnosti in rastjo plač, kar bo potem pomenilo nižje stroške dela proti koncu obdobja in nižji pritisk na inflacijo.
Banka Slovenije napovedi dviga minimalne plače v napovedi še ni upoštevala. V splošnem pa to po eni strani vpliva na dvig zasebne potrošnje, po drugi pa gre za stroškovni vidik, ker se "po celotni strukturi plač pojavijo plačni pritiski", je povedala Brezigar.
Inflacija nad dvoodstotnim ciljem
Ob vztrajanju razmeroma visoke rasti cen hrane in storitev bo inflacija v večjem delu napovednega obdobja ostala nekoliko nad dvoodstotnim ciljem. Po naglem spuščanju v letu 2024 se je inflacija od maja letos ponovno nekoliko povišala in bo konec leta znašala 2,5 odstotka. K temu je najpomembneje prispevala okrepljena rast cen hrane kot posledica višjih cen svetovnih prehrambnih surovin, okrepljene rasti stroškov dela in v manjši meri tudi dviga davka na dodano vrednost pri sladkih pijačah. Rast cen hrane in zlasti rast stroškov dela sta ohranjali povišano tudi storitveno inflacijo.
Za rast cen hrane, ki je bila v zadnjih mesecih več kot dvakrat višja kot v evrskem območju, so glavni razlogi višje stopnje DDV na sladke pijače in struktura izdatkov, saj gospodinjstva v Sloveniji porabijo relativno več tistih dobrin, ki so se najbolj podražile. "Če bi naš potrošnik imel tako strukturo porabe, kot jo ima potrošnik v evrskem območju, bi bila rast cen hrane nižja za 0,7 odstotne točke," je ponazorila Brezigar.
Slovenija, podobno kot številne članice zveze Nato in EU, na srednji rok načrtuje zvišanje obrambne porabe z namenom krepitve varnosti in izpolnjevanja zavez. Višja obrambna poraba lahko začasno spodbudi gospodarsko aktivnost, vendar so zaradi omejenih domačih zmogljivostih in nizke domače proizvodnje vojaške opreme pričakovani učinki razmeroma omejeni. Neto učinek na gospodarsko rast bo po njenih besedah v veliki meri odvisen od uvoznega deleža pri nabavah ter od razmerja med izdatki za plače zaposlenih v vojski, vmesno potrošnjo in investicijami.
