Petek, 14. 11. 2025, 10.42
30 minut
Gospodarska rast v Sloveniji v tretjem četrtletju 1,7-odstotna
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,01
Po desezoniranih podatkih je bila medletna rast v obdobju med julijem in septembrom 1,6-odstotna, četrtletna rast pa 0,8-odstotna.
Slovenski BDP je bil v tretjem letošnjem četrtletju realno za 1,7 odstotka večji kot v enakem obdobju lani. Gospodarska rast se je tako glede na drugo letošnje trimesečje precej okrepila. V devetih letošnjih mesecih skupaj je bila medletna rast gospodarske dejavnosti pri 0,7 odstotka, je objavil statistični urad.
Po desezoniranih podatkih je bila medletna rast v obdobju med julijem in septembrom 1,6-odstotna, četrtletna rast pa 0,8-odstotna.
V drugem četrtletju je bila po revidiranih podatkih 0,8-odstotna ali za 0,1 odstotne točke višja kot v prvotni oceni. Po sezonsko prilagojenih podatkih pa je bila tako v četrtletni kot medletni primerjavi 0,9-odstotna, kar je za 0,2 oz. 0,1 odstotne točke več kot v prvi oceni.
V devetih mesecih skupaj slovensko gospodarstvo tako izkazuje 0,7-odstotno rast. Še vedno razmeroma šibka rast je posledica negativnega prvega trimesečja, ko se je BDP medletno realno zmanjšal za 0,6 odstotka.
Pozitivno vplivala domača potrošnja
Domače in mednarodne ustanove so v zadnjih tednih glede na dosedanja gibanja sicer precej znižale napovedi celoletne rasti slovenskega gospodarstva za letos. Te so zdaj pri okoli 1,0 odstotka oz. celo malo pod to ravnjo.
Pozitivno je na rast v tretjem letošnjem četrtletju vplivala domača potrošnja, ki so jo dvigovale predvsem bruto investicije. Te so bile medletno večje za 12,2 odstotka.
Bruto investicije v osnovna sredstva so bile medletno večje za 9,1 odstotka, kar je po pojasnilih Martina Bajžlja iz statističnega urada največja rast v zadnjih 15 četrtletjih oz. skoraj štirih letih.
Na visoko rast je vplivalo zlasti povečanje investicij v gradbene objekte in njihov prispevek k rasti BDP je znašal 2,0 odstotne točke. Investicije v zgradbe in objekte so bile medletno večje za okoli petino, med njimi pa so se izrazito povečale investicije v nestanovanjske zgradbe in objekte. Na drugi strani pa so bile investicije v stanovanjske objekte za 7,2 odstotka manjše kot pred enim letom.
Medletni padec so statistiki zaznali tudi pri investicijah podjetij v opremo in stroje, ki so bile manjše za 3,1 odstotka. V tej skupini so po Bajžljevih besedah izstopale predvsem manjše investicije v transportno opremo, torej tovorna vozila. Skrčile so se za 11,3 odstotka.
Učinek spremembe zalog na gospodarsko rast je bil v tretjem trimesečju pozitiven, dosegel je 0,6 odstotne točke.
Učinek menjave s tujino še vedno negativen
Končna potrošnja je medtem zrasla za 1,0 odstotka, pri čemer je bila potrošnja gospodinjstev medletno večja za 1,0 odstotka, potrošnja države pa za 1,2 odstotka. Izdatki gospodinjstev za nakupe so se po Bajžljevih besedah povečali v večini skupin proizvodov, najbolj pri trajnih izdelkih, namreč za 2,6 odstotka, pri čemer izstopajo izdatki za nakup avtomobilov. Storitev so porabniki medtem kupili za 2,1 odstotka več.
Rast izdatkov države je medtem izhajala predvsem iz rasti izdatkov za storitve na področju izobraževanja, zdravstva, sociale idr.
Po drugi strani je učinek menjave s tujino še vedno negativen. V tretjem trimesečju je rast BDP ob padcu izvoza in rasti uvoza zniževal za 1,4 odstotne točke.
Izvoz je bil v tretjem četrtletju medletno manjši za 1,1 odstotka, pri čemer je bil izvoz blaga manjši za 1,7 odstotka, izvoz storitev pa je bil za 0,1 odstotka večji. Na drugi strani se je uvoz povečal za 0,7 odstotka. Znotraj tega se je uvoz blaga povečal za 0,8 odstotka, uvoz storitev pa se je zmanjšal za 0,5 odstotka.
Revizija podatkov s področja zunanje trgovine, ki so jo na uradu izvedli pred kratkim, se je odrazila v občutnejši spremembi podatkov o uvozu blaga in spremembah zalog za letošnje prvo in zlasti za drugo četrtletje, vendar pa to ni imelo bistvenega vpliva na podatek o gospodarski rasti, je omenil Bajželj.
Dodana vrednost v slovenskem gospodarstvu je bila v tretjem četrtletju za 2,0 odstotka višja kot pred letom dni. To je precej višja rast od 0,8-odstotne v drugem trimesečju.
Gradbeništvo izkazovalo 14,2-odstotno rast
Večina dejavnosti je pozitivno prispevala k rasti skupne dodane vrednosti, najbolj pa gradbeništvo, ki je izkazovalo 14,2-odstotno rast. Podobno kot v preteklih četrtletjih letošnjega leta se je dodana vrednost znižala v skupini, ki združuje rudarstvo, predelovalne dejavnosti, oskrbo z elektriko in vodo, kjer je medletni upad znašal 1,0 odstotka.
V vseh drugih skupinah dejavnosti se je dodana vrednost zvišala, tudi v tistih, v katerih je statistika v drugem četrtletju leta še zaznavala upad dodane vrednosti. V predelovalnih dejavnostih je bila npr. višja za sicer skromnih 0,3 odstotka.
Skupno je bilo v tretjem četrtletju zaposlenih 1.103.000 oseb, kar je bilo za 0,4 odstotka manj kot pred letom dni. To je tretji zaporedni četrtletni upad zaposlenosti, je opozoril Bajželj.
V predelovalnih dejavnostih je bil ta upad 1,7-odstoten, gre pa za osmo zaporedno četrtletje z medletnim zmanjšanjem zaposlenosti v tej dejavnosti. V gradbeništvu je bil medtem padec 2,3-odstoten, v tej panogi pa zaposlenost medletno pada od druge polovice lanskega leta. Po drugi strani je medletna rast zaposlenosti najvišja v skupini dejavnosti uprave in obrambe, izobraževanja ter zdravstva in socialnega skrbstva, kjer se je povečala za 1,9 odstotka.
