Sreda, 3. 12. 2025, 21.26
1 ura, 13 minut
Hrvaški turistični zlom: "Izgubili smo 140 milijonov evrov prihodkov. Po cenah smo drugi najslabši v Sredozemlju!"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,33
"Vsi tisti članki o kepici sladoleda za pet evrov, morskih algah v morju in morskih psih niso naključje," pravi minister.
Turistična sezona na Hrvaškem se res podaljšuje, a upad glavne sezone, ki ga je Hrvaška dosegla leta 2025, pri sosedih še vedno močno odzvanja. Da so razmere alarmantne, sta na današnjem kongresu hotelirjev resno opozorila tako minister za turizem Tonči Glavina kot vodja Hrvaške turistične skupnosti Kristjan Staničić.
Kot glavni razlog za upad sta navedla visoke cene, ki so na Hrvaškem takoj za Francijo. "Dražji smo kot kjerkoli drugje v Sredozemlju, zato pozivamo k prilagoditvi cen za prihodnje leto. V nasprotnem primeru bo sledil nadaljnji upad," so poudarili na kongresu.
140 milijonov evrov manj prihodkov kot lani
Kot je ugotovil Staničić, je imela Hrvaška v dveh poletnih mesecih letos kar 745 tisoč nočitev manj kot julija in avgusta lani. "In to so meseci, ki prinašajo največje prihodke," je poudaril.
Strokovnjaki opozarjajo, da so stotine milijonov evrov dozajšnjih naložb v turizem vprašljive: "Trenutna rešitev je slab kompromis!" so jasni. "Ko to pomnožimo s porabo, pridemo do številke, da smo v glavni sezoni ustvarili 140 milijonov evrov manj prihodkov kot lani, in to ni malo," pravi Staničić.
"Ko to postavimo v kontekst geopolitične situacije in strukturne krize, ki se je začela na naših najpomembnejših trgih, lahko predvidevamo, bo Hrvaška v letu 2026 deležna težkega boja," je nadaljeval.
Minister ostro: Če prihodnje leto ne bomo znižali cen, lahko pričakujemo padec sezone
"Veliko smo storili, da bi podaljšali sezono ter Hrvaško spremenili v celoletno destinacijo, ampak če prihodnje leto ne bomo znižali cen za isto storitev, lahko pričakujemo nadaljnji padec sezone, česar pa ne potrebujemo. Tisti, ki nameravajo ohraniti cene, naj vlagajo v dvig kakovosti, vsi ostali pa naj naredijo popravke, da ostanejo konkurenčni. Ker glede na cene v preostalem Sredozemlju in trende potovanj, ki smo jih videli, bomo te popravke morali narediti prej ali slej. Kasneje, ko jih bomo, večje bodo posledice," je bil danes oster minister Glavina.
Zbrane hotelirje je pozval, naj bodo pri oblikovanju cen čim bolj racionalni, da se ne bi zgodilo isto, kot lani poleti, ko so bile sobe prazne. Spomnil je, da je Hrvaška od leta 2020 zvišala cene za 50 odstotkov, bolj kot preostali del Sredozemlja.
Staničić je opozoril, da omenjene cene škodujejo ugledu celotne države. "To izkoriščajo tudi drugi, ki želijo svoje prebivalce obdržati na počitnicah v svoji državi. Zato vsi tisti članki o kepici sladoleda za pet evrov, morskih algah v morju in morskih psih niso naključje, temveč posledica negativnih kampanj turističnih oblasti teh držav, denimo Češke, Avstrije, Nemčije ..." pravi Glavina.
Povedal je sicer, da hoteli v povprečju niso zabeležili padca zasedenosti, temveč povečanje prometa za 2,4 odstotka, sledijo kampi z rastjo 2,2 odstotka, medtem ko so kratkoročne namestitve stagnirale.
Sektor: Višanje cen ni nikogaršnja muha, temveč posledica zvišanja stroškov
Sektor odgovarja, da zvišanje cen ni nikogaršnja muha, ampak je posledica zvišanja stroškov. "Čeprav lahko rečemo, da je bilo to leto stabilizacije, finančni kazalniki turističnih podjetij kažejo, da smo imeli v letu 2025 nekoliko nižjo raven operativne dobičkonosnosti kot lani in zmanjšanje deleža dobička v skupnih prihodkih. Eno so stroški dela, ki so se v petih letih povečali za več kot 50 odstotkov, drugi pa so cene hrane, ki so se letos prav tako povečale za 4,9 odstotka, kar je več kot povprečje EU, ki znaša 2,8 odstotka," je dejal Veljko Ostojić, direktor Hrvaške turistične zveze, in dodal, da hoteli poskušajo negativne posledice naraščajočih stroškov ublažiti z zvišanjem cen.
