Torek, 16. 12. 2025, 13.41
1 ura, 58 minut
Slovenija je napredovala na lestvici trajnostne konkurenčnosti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,21
Slovenija se je posebej dobro odrezala na področju družbenega kapitala in pri gospodarski trajnosti.
Slovenija se je na letošnji lestvici globalne trajnostne konkurenčnosti, ki jo sestavlja švicarsko-korejski think-tank Solability, uvrstila na 11. mesto, potem ko je bila lani 15. Dosegla je 58,07 točke od 100 točk, povprečje vseh 192 držav je bilo pri 47 točkah, so objavili v Solability.
Slovenija se je posebej dobro odrezala na področju družbenega kapitala (tretje mesto) in pri gospodarski trajnosti (prav tako tretje mesto). Pri upravljanju se je uvrstila na osmo mesto, na področju intelektualnega kapitala pa na 18. Na področju intenzitete rabe virov je bila 91., na področju naravnega kapitala pa 102.
Na vrhu skandinavske države
Vseh držav na lestvici je 192. Kot ugotavljajo avtorji raziskave, po trajnostni konkurenčnosti v ospredju ostaja Skandinavija. Na vrhu lestvice je namreč Finska s 60,4 točke, sledita ji Švedska in Danska, v deseterici pa so še Estonija, Švica, Avstrija, Litva, Islandija, Norveška in Latvija. Med prvimi 15 ostajajo tudi Nemčija, Francija in Združeno kraljestvo.
Med najboljšimi 20 državami je samo ena neevropska, in sicer Japonska na 19. mestu. Kitajska je zlasti na račun prvega mesta na področju intelektualnega kapitala zasedla skupno 34. mesto, s tem pa ostala pred ZDA, ki zasedajo 42. mesto in imajo "relativno slabe rezultate pri učinkovitosti virov in družbenem kapitalu, kar ogroža njihov vodilni položaj in status v svetu". Na repu lestvice so Jemen, Somalija, Eritreja, Južni Sudan in Sudan.
Na področju intelektualnega in inovacijskega kapitala je sicer vodilna Azija (Kitajska, Južna Koreja, Japonska in Singapur), kar, tako pravijo v Solability, odraža njen nenehen napredek na področju tehnologije. "Večina voditeljev v Evropi se očitno še ni zavedla, kako daleč je Azija pustila za seboj preostali svet, in podatki kažejo, da je to šele začetek," so zapisali. Severozahodna Evropa je medtem v vodstvu na področju družbenega kapitala.
Ogromno neizkoriščenega potenciala
"Globalna vrzel do popolnega trajnostnega konkurenčnega sveta je 53,0. Smo daleč od vključujoče in krožne družbe, ki živi v ravnovesju z naravnim okoljem," so ob objavi lestvice navedli v Solability. "Obstaja ogromen neizkoriščen potencial. Politike, usmerjene v čim večjo učinkovitost, izboljšanje izobraževanja in zmanjšanje neenakosti, bi lahko vodile do pomembnih pozitivnih premikov," so sklenili.
Solability s trajnostno konkurenčnostjo meri na sposobnost ustvarjanja in ohranjanja vključujočega bogastva, ne da bi se pri tem zmanjšala prihodnja sposobnost ohranjanja ali povečevanja sedanje ravni bogastva.
Indeks globalne trajnostne konkurenčnosti (GSCI), ki je bil prvič objavljen leta 2012, meri uspešnost držav na podlagi več kot 250 kvantitativnih kazalnikov, ki izhajajo iz mednarodnih organizacij, kot so Svetovna banka, različne agencije ZN in Mednarodni denarni sklad (IMF).
