Nedelja, 28. 12. 2025, 4.00
8 ur, 41 minut
Ocena dela Golobove vlade višja kot v času zadnje Janševe vlade
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,00
Podpora vladi Roberta Goloba se je ob koncu leta po podatkih Delovega barometra začela znova krepiti.
Tri mesece pred parlamentarnimi volitvami se politični prostor vse bolj razporeja v jasno bipolarno strukturo, pri čemer se podpora vladi Roberta Goloba znova povečuje, Gibanje Svoboda pa utrjuje položaj osrednje stranke levosredinskega pola. Hkrati gneča okoli parlamentarnega praga napoveduje tesno in nepredvidljivo predvolilno tekmo. Po podatkih Delovega barometra se je povprečna ocena dela vlade v letu 2025 opazno izboljšala: z januarskih 2,38 se je do decembra dvignila na 2,68. Kot pišejo na Delu, primerjava zadnjih treh vlad kaže, da ima Golobova vlada višjo letno povprečno oceno kot zadnja vlada Janeza Janše, kar kaže na postopno stabilizacijo razpoloženja volivcev po zahtevnem začetku mandata.
Analiza Dela kaže, da je bila SDS čez celotno leto 2025 na vrhu lestvic podpore in je ohranjala razmeroma stabilno visoko podporo, medtem ko se je podpora Gibanju Svoboda povečala predvsem v zadnjih dveh mesecih letošnjega leta. Kot navaja Delov analitik Roman Zatler, se je SD ustalila na tretjem mestu, za njo pa sledi skupina strank – Resni.ca, Levica, Demokrati, NSi in Prerod –, pri katerih so razlike znotraj statistične napake merjenja.
Kot pišejo na Delu, primerjava zadnjih treh vlad kaže, da ima Golobova vlada višjo letno povprečno oceno kot zadnja vlada Janeza Janše.
Dejavniki, ki vplivajo na izboljšanje ocene dela vlade
Kot izpostavljajo na Delu, je po letu padanja podpora vladi v letu 2025 znova začela rasti. Direktorica Mediane Janja Božič Marolt ob tem poudarja, da so k dvigu ocene dela vlade pomembno prispevali javni uslužbenci, ki so prejeli božičnico, ter da tako močnih očitkov o "državnem razsipništvu", kot jih je deležno Gibanje Svoboda, doslej še ni bilo.
Politični analitik in profesor politologije z ljubljanske fakultete za družbene vede dr. Marko Hočevar pa dodaja, da del razlogov za izboljšanje zaznave dela vlade leži tudi v sprejetih reformah ter v večji zavesti liberalnih volivcev o bližini volitev in dveh referendumskih porazih, kar lahko vpliva na mobilizacijo volilnega telesa.
Konsolidacija Svobode in vprašanje prehoda vseh levosredinskih strank v parlament
Svoboda po Hočevarjevih besedah dodatno pridobiva tudi zato, ker se preostalima dvema koalicijskima strankama ni uspelo konsolidirati na višji ravni podpore. To lahko vodi v še večjo koncentracijo glasov pri Svobodi, podobno kot na zadnjih volitvah, pri čemer Hočevar opozarja, da ima lahko takšen razvoj tudi dvorezen učinek.
Po besedah Hočevarja je gneča okoli parlamentarnega praga letos izrazitejša kot v zadnjih volilnih ciklih. Ob tem izpostavlja, da se v začetku leta ni kazalo, da bi lahko bilo Gibanje Svoboda tako stabilno, kot to danes kažejo različne javnomnenjske meritve.
Projekti, ki so se sprva kazali kot potencialni izzivalci Svobode, po njegovih besedah tega potenciala niso uresničili, zato se del volivk in volivcev vrača k stranki, ki ima na posameznem političnem polu največjo podporo. Kot primer navaja projekt Vladimirja Prebiliča, ki je dolgo napovedoval vstop v politiko, a je njegova strankarska zgodba tri mesece pred volitvami po Hočevarjevi oceni še vedno nejasna, oziroma, kot jo sam opiše, "izjemno meglena".
Povezovanje na desnici in nejasna pozicija Resnice
Na desnici, kot ugotavljajo na Delu, poteka bistveno bolj načrtno povezovanje kot v preteklih volilnih ciklih. Po Hočevarjevi oceni se je desnica s preteklih volitev naučila, da si zaradi omejenega volilnega bazena ne more privoščiti izgubljenih glasov. Zato se NSi povezuje s strankama SLS in Fokus, pri čemer bi lahko ta povezava na volitvah dosegla primerljivo težo kot Demokrati Anžeta Logarja.
Po Hočevarjevih besedah ima Janez Janša na desnici še vedno osrednjo vlogo, hkrati pa se je v zadnjem obdobju okrepilo sodelovanje med SDS in NSi, ki je po menjavi vodstva slednje bolj usklajeno kot v času vodenja Mateja Tonina.
Posebno vprašanje, kot piše Delo, ostaja stranka Resnica. Janja Božič Marolt opozarja, da se njeni podporniki na volitvah praviloma udeležujejo v manjšem številu, kot to kažejo ankete, čeprav zadnji podatki nakazujejo možnost večje udeležbe. Po Hočevarjevi oceni gre za volilni bazen, ki je pri določenih vrednotah bližje (skrajni) desnici, pri pogledih na mednarodno politiko pa levemu, liberalnemu polu. Ni pa jasno, kakšno politiko bi stranka zastopala v državnem zboru, lahko pa bi se znašla v vlogi jezička na tehtnici pri sestavljanju prihodnje vlade.
