Robert Golob
Torek, 23. 12. 2025, 13.46
1 ura, 9 minut
Golobova vlada: Nismo le gasili požarov, ampak tudi postavljali temelje za naprej
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,20
Vlada je bila v času mandata tarča kritik opozicije. Preživela je dve interpelaciji celotne vlade, ministrska ekipa pa skupaj kar 14 interpelacij.
Ob tem, ko je postalo znano, da bodo prihodnje parlamentarne volitve 22. marca, je vlada na spletu objavila pregled svojega dela v iztekajočem se mandatu. "Krize so zaznamovale naš mandat, a mirno lahko rečemo, da nismo samo gasili požarov, ampak tudi postavljali temelje za naslednja desetletja," so ocenili.
Razmere, v katerih je potekal mandat vlade Roberta Goloba, so označili kot izjemno zahtevne. "Komaj smo ušli epidemiji covida, že so sledile številne krize: od energetske in inflacijske do naravnih nesreč in geopolitičnih pretresov," so spomnili.
Ne glede na to pa je Slovenija v tem mandatu ohranila pozitivno gospodarsko rast, ocene bonitetnih agencij so ves čas ugodne in s pozitivnimi obeti, so poudarili. "Okrepili smo socialno varnost in na področju stanovanj, pokojnin, zdravstva in dolgotrajne oskrbe zagrizli v zahtevne strukturne reforme, ki se jih desetletja ni lotila nobena vlada pred nami. Del projektov bo učinke pokazal postopno, a pomembno je, da so bili na marsikaterem področju narejeni zelo pomembni koraki naprej," so zapisali.
Pokojninska reforma
Med dosežki so izpostavili sprejetje pokojninske reforme v soglasju s socialnimi partnerji, ki bo začela veljati s 1. januarjem. "Po ocenah nekaterih poznavalcev realnega stanja slovenskega pokojninskega sistema smo ujeli zadnji trenutek, ko je reforma še lahko prijazna do ljudi," so zapisali. Dodali so, da so reformo pozitivno ocenili tako Evropska komisija kot bonitetne hiše, njen sprejem in uveljavitev pa je bil pogoj za izplačilo sredstev v okviru Načrta za okrevanje in odpornost.
Prenova plačnega sistema javnega sektorja in shema skrajšanega delovnega časa
Prav tako so med dosežki nanizali še izvedbo najobsežnejše prenove plačnega sistema javnega sektorja ter ohranjanje visoke zaposlenosti z ukrepi in spodbudami za gospodarstvo za blaženje kriznih razmer. "V tem mandatu je bila gospodarstvu namenjena več kot milijarda evrov pomoči. Zadnji tak ukrep – shema skrajšanega delovnega časa – je bil aktiviran v začetku tega meseca," so spomnili.
Gradnja stanovanj in investicije v šolstvo
Zagnali so gradnjo stanovanj in začeli vlaganja za 67 milijonov investicij v srednje šole in dijaške domove ter 160 milijonov evrov za okrepitev študijske pomoči. "Ključen vidik prenove šolskega okolja pa je seveda posodobitev vsebin in načinov učenja. Cilj prenove je, da učenci in dijaki pridobijo sodobne kompetence," so navedli.
"Slovenija je postala članica Cerna in Evropske vesoljske agencije, z domačimi strokovnjaki razvijamo novo gensko zdravilo, začeli smo razvoj superračunalnika, vzpostavljen pa je tudi že kompetenčni center kot zadnji steber ekosistema umetne inteligence pri nas. Tudi znanosti smo prvič zagotovili dolgoročno načrtno financiranje (do 1,25 odstotka BDP letno) in prvič smo praznovali dan znanosti (10. november)," so dodali.
Krepitev javnega zdravstva in krajše čakalne dobe
Po njihovih navedbah se čakalne dobe v zdravstvu krajšajo, najbolj v kardiologiji, urologiji, ortopediji, infektologiji, diabetologiji in psihiatriji, 7,5 odstotka več ljudi ima spet svojega osebnega zdravnika. "Vlagamo tudi v infrastrukturo: v izvajanju je več kot 60 projektov v vrednosti več kot 800 milijonov evrov," so zapisali.
"Kljub številnim nasprotovanjem bomo javno zdravstvo še naprej krepili," so napovedali.
Glede vzpostavitve dolgotrajne oskrbe pa so zapisali, da gre za "kompleksen sistem, zato so v začetni fazi neizogibne tudi težave, vendar je smer jasna in prava: zagotoviti dostopno, kakovostno in sistemsko urejeno oskrbo za starejše in druge, ki pomoč potrebujejo".
Krepitev odpornosti na naravne nesreče
Dotaknili pa so se tudi odzivanja na naravne nesreče, med drugim največjih poplav v zgodovini Slovenije. "Vlada je za pomoč in obnovo po avgustovskih poplavah do 25. julija 2025 že izplačala 1,18 milijarde evrov, pri čemer obnova ni usmerjena le v sanacijo, temveč predvsem v krepitev odpornosti in zagotavljanja varnega bivanja ljudem tudi v prihodnje," so zapisali.
