Robert Golob
Janez Janša
Nedelja, 28. 12. 2025, 3.00
2 meseca, 1 teden
Politični škandali leta
Dva ministra odstopila, resnica pa še vedno ni jasna
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,27
Dogodek, ki je z odstopom dveh ministrov in interpelacijo zelo zaznamoval tudi dogajanje na političnem prizorišču, je tragična smrt Novomeščana Aleša Šutarja.
Politično leto v Sloveniji niso zaznamovali zakon, reforma ali volitve, temveč tragičen dogodek – smrt Aleša Šutarja v Novem mestu. Sledila sta odstop dveh ministrov, hiter zakonodajni odziv vlade in nato dvom, ali bo za smrt sploh kdo odgovarjal. Primer je postal simbol političnega leta, ki so ga dodatno zaznamovali spori na vrhu države in stare afere znanih imen.
Ko je konec oktobra v bolnišnici zaradi poškodb umrl 48-letni Aleš Šutar, ki je bil žrtev napada pred lokalom v središču Novega mesta, je bil odziv represivnih organov, sodstva in vlade bliskovit.
Dan po dogodku sta zaradi objektivne odgovornosti odstopila ministra za notranje zadeve in za pravosodje, Boštjan Poklukar in Andreja Katič.
Primer Šutar: od hitrega odziva do dvoma o odgovornosti
Poraja se dvom, ali bo na koncu kdo odgovarjal za Šutarjevo smrt, ki je letos pretresla Slovenijo.
Policija je hitro prijela glavnega osumljenca za napad, zoper katerega je preiskovalni sodnik odredil pripor, vlada je začela pripravljati tako imenovani Šutarjev zakon, ki naj bi prispeval k izboljšanju "varnostne situacije v Sloveniji s posebnim poudarkom preprečitve poslabšanja varnosti in okrepitvi varnostne situacije v lokalnem okolju".
Poraja se dvom, ali bo za Šutarjevo smrt na koncu sploh kdo odgovarjal.
Čeprav bi izključno aktualni ali katerikoli vladi pred njo težko naprtili odgovornost za romsko problematiko na jugovzhodu države, se je zdelo, da tragični dogodek ne bo imel hujših posledic.
A je nato sredi decembra odjeknila informacija, da je policija očitno prijela napačnega osumljenca. Po nekaj dnevih ugibanj, ali je preiskava zašla v slepo ulico, so sicer priprli novega osumljenca, a ne glede na to se neizogibno poraja dvom, ali bo na koncu kdo odgovarjal za Šutarjevo smrt.
Golob in Pirc Musar: spori, ki so blokirali institucije
Trenja med predsednico države Natašo Pirc Musar in predsednikom vlade Robertom Golobom so se nadaljevala tudi letos.
Tudi letos so se nadaljevala trenja med predsednikom vlade Robertom Golobom in predsednico republike Natašo Pirc Musar, ki se najočitneje kažejo na kadrovskem področju, saj je država že skoraj eno leto brez guvernerja Banke Slovenije in deset mesecev brez varuha človekovih pravic. Po letu dni spodletelih poskusov usklajevanj s poslanskimi skupinami je Pirc Musar sklenila gordijski vozel presekati s ponovitvijo razpisa za obe funkciji.
Na relaciji dveh najvišjih funkcij v državi se je v začetku decembra zaiskrilo tudi pri imenovanju novih veleposlanikov, saj so v javnost pricurljale informacije, da se predsednica republike ne strinja z več imeni, ki jih je v postopku potrdila vlada.
V izteku mandata ostaja odprto tudi vprašanje novega predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), ki je očitno ne bo več vodil Robert Šumi. Z njegovo ponovno kandidaturo in vizijo delovanja komisije se, na prvi pogled glede na dotedanjo podporo presenetljivo, ni strinjala Nataša Pirc Musar, ki je s tem hočeš nočeš naredila uslugo Golobu.
Premier in KPK: postopki, ki nimajo epiloga
Ni še znano, ali bo o očitkih nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar o domnevnem nedopustnem vmešavanju v delo policije sploh stekla sodna preiskava.
Šumi se je z Golobom zapletel v konfrontacijo, ki je prerasla okvirje institucije, s tem pa odprl prostor špekulacijam o načrtnem pritisku na predsednika vlade. Proti njemu na komisiji tečeta dva postopka.
Prvi se nanaša na očitke o domnevnem nedopustnem vmešavanju v delo policije, ki jih je proti Golobu jeseni 2023 nanizala nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar. Komisija je oktobra v novem osnutku ugotovitev sum kršitve integritete Goloba skrčila na dve SMS-sporočili, postopek pred KPK pa je, ker je Golobov zagovornik na upravno sodišče vložil tožbe, začasno ustavljen. A postopek proti Golobu zaradi domnevnega vmešavanja ne teče samo na KPK, saj je specializirano državno tožilstvo v začetku oktobra na ljubljansko okrožno sodišče vložilo zahtevo za sodno preiskavo.
Drugi postopek proti Golobu na KPK teče zaradi dopustovanja v počitniški hiši poslovneža in člana Svobode Tomaža Subotiča v Karigadorju. Subotiča je namreč vlada kmalu po drugem dopustovanju v Karigadorju imenovala v svet Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana, že jeseni leta 2022 pa v svet Splošne bolnišnice Celje.
KPK je maja uvedla preiskavo, oktobra pa izdala osnutek ugotovitev, v katerem Golobu očita, da se je znašel v okoliščinah, ki lahko predstavljajo navzkrižje interesov. Golobov zagovornik je nato vložil več tožb na upravno sodišče, zato je morala KPK postopek začasno ustaviti.
Primer Prednik: ko je zasebni dogodek končal politično kariero
Politična kariera Janija Prednika, ki je leta 2020 kandidiral za predsednika SD, je najbrž končana.
Eden večjih političnih škandalov se je zgodil v stranki SD, ki so jo močno načeli že lanska afera z nakupom stavbe na Litijski cesti in sumljivi posli glavnega tajnika Klemna Žiberta. Stranko je oktobra pretresla še informacija o kazenski ovadbi in očitkih o družinskem nasilju vodje poslanske skupine Janija Prednika, ki je na kongresu leta 2020 kandidiral celo za predsednika stranke.
Položaja ne zapuščam, ker bi bil kriv, ampak zato, ker politiki ne smemo postati ujetniki osebnih zgodb in medijskih obračunov.
Prednik se je po razkritju odzval, kot bi se moral v takem primeru vsak politik, tudi stranka se je takoj odločno distancirala in poudarila ničelno toleranco do nasilja. "Kot politik vem, da imam dolžnost zaščititi institucijo, ki ji služim, in ljudi, ki so mi zaupali. Zato sem sprejel odločitev, da odstopim kot poslanec. Ne zato, ker bi bil kriv, ampak zato, ker politiki ne smemo postati ujetniki osebnih zgodb in medijskih obračunov," je v izjavi za javnost po odstopu zapisal Prednik.
Janković in Janša: afere brez epiloga
Ljubljanski župan Zoran Janković je za več zgražanja v javnosti poskrbel s pismom podpore srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću kot z novo podkupovalno afero.
Težav pri soočanju z bremeni kazenskih in sodnih postopkov pa očitno nima ljubljanski župan Zoran Janković, zoper katerega je specializirano državno tožilstvo vložilo novo zahtevo za sodno preiskavo, tokrat povezano s sumi dajanja podkupnine in napeljevanja k zlorabi položaja. Janković se na sodišču v več primerih, povezanih z domnevnimi nepravilnostmi na občini, zagovarja že vsaj 15 let, doslej pa v nobenem od primerov ni bil pravnomočno obsojen.
A javnost je bolj kot z domnevnimi nezakonitostmi, na katere so se Ljubljančani očitno že navadili, Janković letos razburil zaradi pisma podpore srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću, prijatelju in somišljeniku, proti kateremu so potekali množični protesti zaradi tragične porušitve nadstrešnice v Novem Sadu.
Uradna politika se je od poteze, ki je vzbudila glasno kritiko dela javnosti, distancirala, v podporo srbskim študentom in proti Jankoviću, ki se je zagovarjal, da je šlo za osebno mnenje, pa sta v Ljubljani in Mariboru februarja potekala tudi protesta.
Janez Janša na koncertu razvpitega hrvaškega glasbenika Thompsona v Zagrebu.
Še eden, ki mu sodišča niso tuja, je predsednik SDS Janez Janša, ki je bil na okrožnem sodišču po 12 letih od ovadbe policije oproščen očitkov o zlorabi položaja pri nepremičninskem poslu v Trenti. Sodba še ni pravnomočna, ravno pred kratkim je tožilstvo vložilo pritožbo, o kateri bo moralo odločati višje sodišče.
Dejan Steinbuch: Dokumentarec je spodletel poskus psihoterapije trikratnega premierja, ki bi nas rad prepričal, da si zasluži še 4. priložnost.
Razplet bo Janša očitno dočakal na čelu stranke, ki jo bo po letošnji odločitvi kongresa vodil že deseti mandat. Pri 67 letih prvak SDS ne kaže nobenega znaka, da bi mu volja do dela usihala in da je pripravljen vajeti stranke prepustiti mlajšim.
V nedavno predvajanem dokumentarcu Na svoji strani, za katerega je politični analitik Dejan Steinbuch v Reporterju zapisal, da gre za "spodletel poskus psihoterapije trikratnega premierja", lahko od Janše slišimo, da se je trdega dela navzel od očeta, s katerim je vstajal ob pol petih zjutraj in do mraka postavljal zidove, betoniral temelje in pokrival strehe. "Mi smo to takrat vse počeli in to ti ostane vse življenje, tudi ko gre za zahtevnejše projekte. Veš, da zmoreš več, kot pričakuje okolica," je dejal Janša.
Skupni imenovalec političnega leta niso bile sodbe ali jasni epilogi, temveč odprta vprašanja. Od primera Šutar do postopkov proti najvidnejšim politikom se leto izteka z občutkom, da so bile politične posledice hitrejše od odgovorov – in da bo marsikateri škandal dobil razplet šele v prihodnjih letih.
