Petek, 23. 1. 2026, 19.40
3 tedne
Usodno pismo, ki bo Evropo ubranilo pred kitajskim napadom?
Kitajska pod vodstvom Ši Džinpinga krepi svoj visokotehnološki izvoz, kar predstavlja veliko težavo za evropsko industrijo, ki se hkrati sooča z upadom izvoza na kitajski trg. Kako se ubraniti tega kitajskega napada na evropski trg oziroma kitajskega drugega šoka, kot ga nekateri tudi imenujejo?
Evropa je na gospodarskem področju v primežu Trumpovih carin in kitajske izvozne ofenzive industrijskih izdelkov. Kako se rešiti iz tega položaja? Nekateri, na primer vplivni britanski medij The Economist, predlagajo preusmeritev Evrope v storitvene panoge po britanskem zgledu. Nizozemski ekonomist Sander Tordoir je odločno proti temu, predlaga pa strukturne carine na kitajsko blago ter ohranitev evropske industrije s hkratno krepitvijo domačega povpraševanja po evropskih industrijskih izdelkih in iskanja novih trgov za evropske industrijske izdelke.
Donald Trump je aprila lani sprožil carinsko vojno proti skoraj vsem državam na svetu. Avgusta lani so ZDA in EU sklenile sporazum, po katerem bodo ameriške carine na evropsko blago znašale 15 odstotkov, EU pa bo po drugi strani za nekatero ameriško blago carine celo odpravila.
V primežu Trumpa in Kitajske
Zaradi grenlandske krize, ko je Trump državam, ki nasprotujejo ameriškemu prevzemu Grenlandije, zagrozil z višjimi carinami, je Evropski parlament začasno ustavil potrjevanje avgustovskega sporazuma. V zadnjih dneh so se odnosi med ZDA in EU glede Grenlandije umirili.
Težava za EU je, da nanjo na drugi strani zelo pritiska tudi gospodarsko vse močnejša Kitajska. Ta vse bolj krepi svoj izvoz, kar je seveda pritisk tudi na evropsko industrijo, v prvi vrsti na avtomobilsko, obenem pa postaja vse manj dostopna za uvoz iz Evrope.
The Economist predlaga preusmeritev v storitvene dejavnosti
Britanski poslovni medij The Economist Evropi oziroma EU predlaga, naj ne zvišuje trgovinske ovire kot odziv na povečan izvoz avtomobilov, strojev in drugega industrijskega blaga, ampak se mora – podobno kot Britanija – preusmeriti v storitve.
Tordoir o svojem pismu, objavljenem v The Economistu:
My letter in this week's Economist pushes back on its take on Europe and the second China shock.
— Sander Tordoir (@SanderTordoir) December 19, 2025
The Economist lays out the profound pressure China is putting on EU manufacturing, but then recommends that Europe give up and switch to services à la the UK.
That feels thin. pic.twitter.com/VNPE1gPNxT
Temu med drugim odločno nasprotuje trenutno v Nemčiji živeči nizozemski ekonomist Sander Tordoir, ki je glavni ekonomist londonskega možganskega trusta Center za evropske reforme.
Tordoir: Trenutne razmere niso primerljive z 19. stoletjem
V pismu, objavljenem v The Economistu, spomni, da je bil ta britanski poslovni medij ustanovljen v 19. stoletju, in sicer zaradi nasprotovanja t. i. žitnim zakonom (žitni zakoni so omejevali uvoz žita v Veliko Britanijo, britanski industrialci, ki so želeli prosto trgovino, so jim nasprotovali in jih leta 1846 tudi uspešno odpravili, op. p.).
Tordoir pojasnjuje, da trenutne razmere niso primerljive z obdobjem boja proti žitnim zakonom (ti so veljali od leta 1815 do 1846), saj se mora zdaj Evropa soočiti s kitajskim neuravnoteženim modelom rasti oziroma kitajskim merkantilizmom.
Škodljivo britansko zdravilo?
"Tudi ponujanje britanskega zdravila iz 21. stoletja ni prepričljivo za EU. Britansko gospodarstvo že leta nazaduje in slabo upravljanje z zatonom industrije je šlo v korist brexita (tj. zagovornikom izstopa Velike Britanije iz EU, ki so zmagali na referendumu leta 2016, op. p.)," poudarja nizozemski ekonomist.
Tordoir o evropski industriji, ki je med nakovalom Trumpovih carin in kitajskega carinskega kladiva:
Good chart, as so often, from Daniel.
— Sander Tordoir (@SanderTordoir) December 16, 2025
EU goods exports caught between the anvil of US tariffs and the hammer of China's surplus. https://t.co/4AALQAFV3t
Kot pojasnjuje Tordoir, bi Kitajska tudi odločno zavrnila tako zdravilo (tj. preusmeritev iz industrije v storitve, op. p.): "Kitajska odločno razvija industrijo kljub velikim stroškom – in to z velikim uspehom. Skupaj s šibkim notranjim povpraševanjem je ta politika kitajski izvoz v zadnjih petih letih povečala za 40 odstotkov."
"Kitajska uničuje industrijsko bazo svojih trgovinskih partnerjev"
Na drugi strani uvoz industrijskega blaga na Kitajsko v deležu BDP upada že zadnji dve desetletji. Kitajska, ki izvaža skoraj vse, veliko manj uvaža in hkrati subvencionira visokotehnološko industrijo.
Poleg tega Kitajska, kot trdi Tordoir, obenem v svojo korist izkrivlja dozdajšnjo trgovinsko ureditev, ki sloni na pravilih, ter uničuje proizvodno bazo svojih trgovinskih partnerjev in poglablja njihovo strateško odvisnost od Kitajske.
"Evropa bo potrebovala drone in tanke"
"Zakaj bi se Evropa odločno preusmerila v storitve in okrepila svojo odvisnost od kitajske industrije v trenutku, ko se znova oborožuje, da bi pomagala Ukrajini in odvrnila Rusijo, ki je zaveznica Kitajska? Evropa bo potrebovala drone in tanke, ne samo več svetovalcev," poudarja nizozemski ekonomist.
Ameriški ekonomist Brad Setser o večjem kitajskem izvozu v Nemčijo in hkratnem upadu nemškega izvoza na Kitajsko:
Good chart
— Brad Setser (@Brad_Setser) December 15, 2025
1/2 pic.twitter.com/HBZHeNEkA2
Po Tordoirjevih besedah EU ne bi smela ponavljati kitajske politike, po drugi strani pa se tudi ne bi smela odpovedati prizadevanjem po upočasnitvi posledic kitajskega šoka (z izrazom kitajski šok ali kitajski drugi šok je mišljen zadnji veliki izvozni pritisk kitajskih visokotehnoloških izdelkov na evropsko industrijo, op. p.).
Strukturne carine in krepitev domačega povpraševanja
EU bi morala uporabiti svojo industrijsko politiko, in sicer tako, da bi usmerila evropsko povpraševanje proti lastni proizvodnji. Obenem pa bi morala EU premišljeno uporabiti tudi širše strukturne carine za kitajske izdelke.
Tordoir o kanadski gospodarski politiki do Kitajske
Tordoir, ki je zelo dejaven na družbenih omrežjih, kot je X, je komentiral tudi zadnje kanadske poteze, ko se je Kanada zaradi Trumpovega carinskega pritiska, pa tudi groženj o zavzetju Kanade, odločila za okrepitev svoje trgovine s Kitajsko tudi s širokim odprtjem vrat za kitajske električne avtomobile.
Kot poudarja, Evropa ne more ponoviti kanadske diplomacije do Kitajske. "Širši nagon po diverzifikaciji je popolnoma pravilen – in se že izvaja, glej sporazum EU z Mercosurjem (njegovo potrjevanje je Evropski parlament na veliko razočaranje evropske industrije, a v zadovoljstvo evropskih kmetov, začasno odložil, op. p.) in prizadevanja Bruslja za sklenitev dogovorov z Indijo in Indonezijo."
A kot opozarja nizozemski ekonomist, Kitajska ni logičen partner EU. Kanada namreč izvaža veliko blaga, ki ga Kitajska še vedno uvaža, medtem ko Kitajska in Evropa močno konkurirata pri istem industrijskem izvozu. Drugi očiten razlog, zakaj Kitajska ni logičen partner EU, je podpora Pekinga ruski invaziji na Ukrajino, še pravi Tordoir.