Četrtek, 12. 3. 2026, 19.51
2 tedna
So to dnevi, ko Kitajska namesto ZDA postaja številka ena na svetu?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,00
Po izbruhu vojne proti Iranu se je pojavila tudi teorija, da gre za ameriški poskus slabitve Kitajske, ki je zaveznica Irana. Če je to res, je ta poskus za zdaj popolnoma spodletel. Na fotografiji: kitajski predsednik Ši Džinping.
Pogosto se pri iskanju razlage za izraelsko-ameriški napad na Iran pojavlja trditev, da gre za ameriški poskus oslabitve Kitajske, ki je velika uvoznica iranske nafte. Podobno, kot naj bi uspešno zajetje Nicolasa Madura Kitajsko odrezalo od venezuelske nafte. Če je bil to vzrok za napad na Iran, je za zdaj zagotovo spodletel, saj po nekaterih podatkih Iran po izbruhu vojne skozi Hormuško ožino na Kitajsko izvaža celo več nafte kot pred vojno.
ZDA in Kitajska sta najmočnejši gospodarstvi na svetu. Za zdaj so še vedno na prvem mestu ZDA, toda 1,4-milijardni Kitajski napovedujejo, da bo v prihodnosti postala številka ena.
Trump neuspešno udriha po Kitajski
Vsekakor ameriški predsednik Donald Trump jemlje Kitajsko kot največjo grožnjo ZDA. Že v prvem predsedniškem mandatu je Trump začel trgovinsko vojno proti Pekingu, še bolj pa je začel s svojim carinskim kladivom udrihati po njem v drugem mandatu. A Kitajska se ni dala – kot zelo uspešno orožje proti ZDA je uporabila svoj skorajda monopol na redke kovine. Trump tako Kitajske ni mogel stisniti v kot.
Ko so Američani v začetku letošnjega leta spektakularno zajeli venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, so se kmalu pojavile teorije, da gre za poskus iztrganja Venezuele iz kitajskega vplivnega območja. Kitajsko naj bi tako tudi odrezali od venezuelske nafte.
Napad na Iran kot geopolitična slabitev Kitajske?
Tudi po izbruhu izraelsko-ameriške vojne proti Iranu 28. februarja letos se je med številnimi razlagami ameriškega vzgiba za napad na Iran pojavila teorija, da je v ozadju ameriški geopolitični spopad s Kitajsko. Potem ko so Kitajsko odrezali od venezuelske nafte, naj bi jo z napadom na Iran in strmoglavljenjem iranskega teokratskega sistema odrezali tudi od iranske nafte.
Britanski novinar Andrew Neil o Hormuški ožini:
Iran is exporting more oil through the Strait of Hormuz than before the war — mainly to China — while closing it off to the rest of the region’s oil/gas producers with mines and attacks on vessels.
— Andrew Neil (@afneil) March 11, 2026
As I reveal in this article, the Trump administration has no plans to reopen the… https://t.co/WywPeRJxPH
Seveda je še vedno vprašanje, kaj je v resnici glavni vzrok za ameriški napad na Iran (vzrokov je lahko tudi več in je Trump želel ubiti več muh na en mah), toda če so ZDA res želele Kitajsko odrezati od iranske nafte, jim je to za zdaj popolnoma spodletelo.
Iran zdaj izvaža več nafte na Kitajsko kot pred vojno?
Kot piše britanski novinar Andrew Neil, Iran zdaj izvaža več nafte skozi Hormuško ožino kot pred vojno – predvsem na Kitajsko –, medtem ko jo zapira za preostale proizvajalce nafte in plina v regiji z minami in napadi na plovila.
Sledilniki ladijskega prometa, kot je TankerTrackers, ter poročila Wall Street Journala in ameriškega poslovnega medija CNBC kažejo, da je Iran od začetka vojne 28. februarja izvozil več surove nafte skozi Hormuško ožino kot pred vojno. V povprečju približno 2,1 milijona sodčkov na dan na Kitajsko, v primerjavi s približno 1,5–1,6 milijona sodčkov pred vojno.
