Ponedeljek, 9. 3. 2026, 4.00
2 tedna, 3 dni
Je to ključ do kapitulacije Irana ali rdeča črta, ki je nihče ne upa prečkati?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,24
Na otoku Harg je med drugim dovolj kapacitet za hrambo do 28 milijonov sodčkov nafte, povezan pa je z naftovodi z velikih iranskih naftnih polj. Ob otoku so medtem terminali z globokomorskimi doki za nalaganje nafte na nekatere največje tankerje na svetu oziroma za tako imenovane supertankerje.
V Perzijskem zalivu je majhen otok, ki se imenuje Harg. Od obale Irana je oddaljen približno 25 kilometrov. Na otoku je srce iranske trgovine z nafto – prek Harga gre namreč okrog 90 odstotkov celotnega iranskega izvoza surove nafte. Če bi bilo delovanje terminala na otoku Harg ogroženo ali pa bi bila tamkajšnja infrastruktura celo uničena z vojaškimi napadi, bi bil Iran soočen z eksistencialno grožnjo, posledice pa bi zelo verjetno čutil ves svet. Je to razlog, da ZDA in Izrael otok pustita pri miru, čeprav morda skriva ključ do ekspresne kapitulacije Irana?
Ameriški mediji so pretekli konec tedna obsežno poročali, da administracija predsednika Donalda Trumpa razmišlja o tem, da bi v Iran poslala skupino specialcev, ki bi zagotovili nadzor nad iranskimi zalogami obogatenega urana.
Precej bolj pod radarjem pa je zletela informacija medija Axios (vir), da naj bi v Trumpovem kabinetu razmišljali tudi o možnosti prevzema nadzora nad otokom Harg.
Kaj za Iran predstavlja otok Harg
Otok s površino okrog 20 kvadratnih kilometrov, ki se nahaja blizu obale Irana na severovzhodu Perzijskega zaliva in je z ene strani tako obdan z zaveznicami Združenih držav Amerike, je morda najbolj kritično pomembna komponenta iranskega gospodarstva, ki takorekoč sloni na izvozu nafte.
Otok Harg iz zraka na fotografiji iz leta 1973.
Na terminalih ob otoku Harg na tako imenovane supertankerje namreč pretovorijo kar okrog 90 odstotkov vse nafte, ki jo izvozi Iran. Z drugimi besedami: prek otoka Harg potujejo do štirje odstotki celotne svetovne oskrbe z nafto.
Lahko bi rekli tudi, da je otok Harg skoraj edini razlog, da Iran svojo nafto sploh lahko prodaja drugim državam.
Naftna tankerja ob terminalu pri otoku Harg.
Kaj bi pomenil napad Izraela ali ZDA na otok Harg
Čeprav se otok Harg zdi kot idealna tarča za izraelski ali ameriški napad na iransko kritično infrastrukturo, se kaj takega ni zgodilo ne med lansko dvanajstdnevno vojno niti letos, ko je Iran tarča najbolj silovitih napadov do zdaj.
Razlog za to so po mnenju večine geopolitičnih analitikov najverjetneje globalne, daljnosežne in najverjetneje tudi – vsaj za regijo – takojšnje katastrofalne posledice morebitnega vojaškega napada na Harg, katerega cilj bi bil bodisi uničenje infrastrukture na otoku ali pa prevzem nadzora nad njo.
Konec operacij na otoku Harg bi lahko povzročil tudi ogromen izpad svetovne oskrbe z nafto in posledično zvišanje cen. Iran izvaža od tri do štiri odstotke vse surove nafte (večino sicer na Kitajsko).
Iranski izvoz nafte bi se brez otoka Harg tako rekoč zaustavil, kar bi povzročilo velik padec državnih prihodkov in zelo verjetno tudi finančno oziroma gospodarsko krizo.
V Teheranu bi lahko izgubo otoka Harg dojemalo kot eksistencialno grožnjo državi, mogoč pa bi bil močan povračilni odziv Irana, denimo napad na naftna polja ali naftne terminale v Savdski Arabiji.
V preteklosti se je kot takojšnja akutna posledica morebitnega napada na Harg omenjalo tudi iransko zaprtje Hormuške ožine, a promet skozi njo je zaradi aktualne vojne zdaj že tako rekoč zaustavljen.
Konec operacij na otoku Harg bi lahko povzročil tudi ogromen izpad svetovne oskrbe z nafto in posledično zvišanje cen. Iran izvaža od tri do štiri odstotke vse surove nafte (večino sicer na Kitajsko).
Morebitna ohromitev infrastrukture za skladiščenje in izvoz nafte na otoku Harg bi najverjetneje pomenila zvišanje cen surove nafte in posledično tudi pogonskih goriv.
Za primerjavo: med svetovno naftno krizo leta 1979 se je svetovni izvoz nafte zaradi razmer v Iranu, kjer je takrat potekala tako imenovana iranska revolucija, znižal za okrog štiri odstotke, odziv globalnih trgov pa je bil tako drastičen, da se je cena sodčka nafte v naslednjem letu dni več kot podvojila.
Zvišanje cen nafte bi nato lahko povzročilo učinek snežne kepe, in sicer bi se svet lahko znašel v energetski krizi, morda bi se podražile tudi druge dobrine in storitve.
Je zavzetje otoka Harg sploh smiselno ali pa bi šlo za samomorilsko misijo?
Američani po poročanju Axiosa premlevajo možnosti za zavzetje otoka Harg, kar pa je sicer lažje reči kot storiti.
Otok Harg leži zelo blizu iranske obale, kar pomeni, da je v neposrednem dosegu iranskega topništva, dronov in tako rekoč celotnega iranskega raketnega arzenala.
Iran bi otok Harg v primeru napada najverjetneje branil z vsemi razpoložljivimi močmi.
Sile ZDA bi bile v primeru zavzetja otoka Harg zelo verjetno izpostavljene nenehnim iranskim napadom, obenem pa bi morale enotam, ki bi prevzele nadzor nad otokom, stalno zagotavljati neprekinjeno delovanje protizračne in protiraketne obrambe ter zaščito pred morebitnimi napadi Irana z morja.
Iranu bojevanje za otok Harg sicer ni tuje. Med iransko-iraško vojno, ki je potekala med letoma 1980 in 1988, so iraške letalske sile otok Harg bombardirale več stokrat in uničevale tamkajšnjo infrastrukturo, ki pa so jo Iranci popravljali tako rekoč sproti.
