Četrtek, 26. 3. 2026, 12.58
2 meseca, 2 tedna
Rutte predstavil poročilo o obrambnih izdatkih članic Nata za lani
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,21
Današnja predstavitev Ruttejevega (na fotografijji) letnega poročila je potekala v senci vojne med ZDA, Izraelom in Iranom, ki se je razširila po celotni regiji Bližnjega vzhoda. Nepripravljenost evropskih zaveznic na podporo ZDA pri ponovni vzpostavitvi varne plovbe prek Hormuške ožine je poskrbela za nove ostre kritike ameriškega predsednika na račun zavezništva.
Slovenija je lani po ocenah zveze Nato za obrambo namenila 1,438 milijarde evrov proračunskih izdatkov, kar znaša 2,04 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Cilj dveh odstotkov BDP so lani prvič doslej dosegle vse članice zavezništva, kaže letno poročilo generalnega sekretarja zavezništva Marka Rutteja.
Slovenija je proračunske izdatke za obrambo med letoma 2024 in 2025 zvišala za 53,3 odstotka, in sicer z 906 milijonov evrov na 1,438 milijarde evrov. V deležu BDP pa je izdatke povečala z 1,34 na 2,04 odstotka, je razvidno iz letnega poročila zveze Nato. Pri podatkih za leto 2025 gre zaenkrat zgolj za ocene in ne še končne podatke.
22,7 odstotka sredstev je namenila za oborožitev in vojaško opremo, 36,5 odstotka za stroške osebja, predvsem plače in pokojnine vojakov, 2,7 pa za vojaško infrastrukturo. 38,1 odstotka sredstev je medtem porabila za druge zadeve, povezane z varnostjo, kot so kritična infrastruktura, oprema za dvojno rabo ter raziskave in razvoj. Slovenska vlada je tako lani izpolnila cilj dveh odstotkov BDP, ki so si ga države članice zavezništva zadale leta 2014 na vrhu v Walesu.
To je prvič doslej uspelo vsem članicam zavezništva, pri čemer je največ proračunskih sredstev za obrambo namenila Poljska, in sicer 4,3 odstotka BDP. Manj sredstev od Slovenije, ki je bila v preteklih letih bolj pri repu razpredelnice, je medtem lani za obrambo namenilo sedem drugih držav članic.
Dodaten zagon po vrnitvi Trumpa v Belo hišo
Evropske članice Nata so povečevanje proračunskih izdatkov za obrambne zmogljivosti močno pospešile po ruski invaziji na Ukrajino leta 2022. Lanska vrnitev republikanca Donalda Trumpa v Belo hišo je temu procesu dala dodaten zagon. Tako so se članice Nata junija lani na vrhu v Haagu dogovorile, da bodo do leta 2035 izdatke zvišale na pet odstotkov BDP. Od tega bi 3,5 odstotka namenile za naložbe neposredno v obrambo, 1,5 odstotka pa za naložbe, povezane z njo.
Državni zbor je še pred vrhom zavezništva sprejel resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040, v kateri se je Slovenija zavezala, da bo v letu 2025 za obrambo namenila dva odstotka BDP, nato pa jih postopoma do leta 2030 zvišala na tri odstotke. Letos naj bi tako naložbe v obrambo znašale 2,2 odstotka BDP.
V okviru priprave danes objavljenega poročila je Slovenijo sredi februarja obiskala tudi delegacija zavezništva, ki je pregledala doseganje ciljev pri izpolnjevanju slovenskih mednarodnih zavez. Na obrambnem ministrstvu so že tedaj zagotovili, da so lanski proračunski izdatki za obrambo znašali dva odstotka.
Tedaj so sicer mediji poročali tudi o tajnem dokumentu, ki naj bi kazal, da so pri Natu nezadovoljni s Slovenijo kot članico in da ne izpolnjuje svojih zavez do zavezništva.
