Torek, 10. 3. 2026, 13.55
1 mesec
Ko je Putinu že grozila katastrofa, je prišla čudežna rešitev
Vladimir Putin vojno Rusije proti Ukrajini financira s prodajo nafte, zato so višje cene nafte zelo blagodejne za njegove vojaške načrte. Bo to dalo nov zagon ruski napadalni vojni?
Ruski predsednik Vladimir Putin je v novo leto vstopil pred bolečo izbiro: omejiti svojo tako imenovano posebno vojaško operacijo v Ukrajini ali tvegati resno škodo za svoje gospodarstvo. Zdaj pa ga je – vsaj za nekaj časa – rešila Trumpova vojna proti Iranu, ki je skokovito dvignila ceno nafte.
Za Rusijo porast cen nafte v ključnem trenutku pomeni gospodarski dobiček, saj so stroški štirih let vojne v Ukrajini grozili, da se bodo prelili v domačo gospodarsko krizo. Vladimir Putin je tako postal največji zmagovalec vojne v Iranu, ugotavlja ameriški medij Politico. Izvoz nafte je namreč glavni vir prihodkov Rusije.
Dvig cene nafte nad sto dolarjev
Potem ko je Izrael bombardiral iranske naftne objekte, so se cene surove nafte povzpele nad sto dolarjev za sod (nad 86 evrov), kar je najvišja vrednost od poletja 2022, ko so trgi po obsežni ruski invaziji na Ukrajino močno poskočili (po zadnjih namigih Donalda Trumpa, da bi se vojna lahko hitro končala, je cena nafta padla pod sto dolarjev).
Napad na Iran morda spodkopava trditev Moskve, da stoji ob strani svojim zaveznikom, vendar že koristi ruskemu gospodarstvu in posledično njeni vojni proti Ukrajini, piše Politico.
Veselje v Kremlju
Še pred nekaj tedni je bilo razpoloženje med rusko gospodarsko elito mračno. Proračunski načrt ruskega finančnega ministrstva za letos je predvideval osnovno referenčno vrednost 59 dolarjev (nekaj manj kot 51 evrov) za sod nafte Urals, glavne izvozne mešanice države. Toda januarja so se prihodki od energije znižali na najnižjo raven od leta 2020, kar je še okrepilo pritisk na javne finance.
Skok cen nafte je razveselil Rusijo, a za velik vpliv na ruski proračun bodo morale cene nafte ostati visoke vsaj nekaj mesecev, morda celo eno leto.
Ko so zahodne sankcije, visoke obrestne mere in pomanjkanje delovne sile obremenili gospodarstvo, so napetosti med finančnim ministrstvom in centralno banko glede tega, kako ublažiti škodo, postajale vse bolj očitne, piše Politico.
Črnogledo vzdušje v Rusiji na začetku leta
"Še zdaleč ni bilo propada," je za Politico dejal višji sodelavec v centru Carnegie Rusija-Evrazija Sergej Vakulenko, a dodal: "Vlada pa se je soočala s težkimi odločitvami, morala je zmanjšati porabo in zvišati davke ter celo razmisliti o zmanjšanju vojaških izdatkov."
Ustavitev vojne v Ukrajini ni bila nikoli na mizi, je dodal Vakulenko, vendar je postajalo jasno, da bo morala Rusija tudi na tej fronti malce zategniti pas.
Ustavitev prometa skozi Hormuško ožino
Nato sta Izrael in ZDA napadla Iran. Ko se je Teheran maščeval in se je konflikt prelevil v regionalno vojno, se je ladijski promet skozi Hormuško ožino ustavil, zaradi česar so se cene nafte dvignile.
Posledica vojne Izraela in ZDA proti Iranu je tudi zaprtje Hormuške ožine, skozi katero na svetovni trg potuje okoli 20 odstotkov vse nafte na svetu. To zaprtje je seveda dvignilo cene nafte.
"Nenadoma je Moskva prejela to darilo," je za Politico dejal Vladimir Milov, nekdanji namestnik ministra za energetiko, ki je v izgnanstvu postal kritik Kremlja. "Dobili so svojo rešilno bilko." Te dni so, je dejal Milov, "ruski uradniki zelo, zelo zadovoljni".
ZDA dovolijo Rusiji večji izvoz nafte
Namesto da bi rusko nafto zaradi zahodnih sankcij prodajali s popustom, bi lahko zdaj dosegli višje cene, saj se njeni glavni kupci – Indija in Kitajska – trudijo zagotoviti dobavo. Še več, imeli bodo blagoslov Washingtona.
Prejšnji petek je ameriško ministrstvo za finance izdalo 30-dnevno oprostitev, ki Indiji dovoljuje nakup ruske surove nafte, da bi omogočila nadaljnji pritok nafte na svetovni trg. Dan pozneje je ameriški finančni minister Scott Bessent dejal, da bi ZDA lahko odpravile sankcije za drugo rusko nafto, kar je oster preobrat v primerjavi z lanskoletno politiko kaznovanja držav zaradi nakupa ruske energije.
"Cunami naftnega šoka se šele začenja"
Ni presenetljivo, da Kremelj ta trenutek izkorišča v največji možni meri. "Rusija je bila in še vedno je zanesljiv dobavitelj tako nafte kot plina," je v petek novinarjem povedal Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov, kar je zvenelo kot prodajna ponudba, in dodal, da se je povpraševanje po ruskih energentih povečalo.
Putinov tesni sodelavec Kiril Dmitrijev napoveduje, da se cunami naftnega šoka šele začenja.
Medtem je tesni Putinov sodelavec Kiril Dmitrijev v seriji objav na družbenem omrežju X napovedal, da se "cunami naftnega šoka šele začenja" in obenem grajal evropsko odločitev, da se odklopi od ruske energije, kot strateško napako.
Kako dolgo bo trajala vojna proti Iranu?
Energetski strokovnjaki opozarjajo, da je za Moskvo še prezgodaj, da bi razglasila zmago. Ali se bo iranska kriza izkazala za zdravilo za rusko gospodarstvo, je neposredno odvisno od tega, kako dolgo bo trajala.
Milov je dejal, da bi Rusija za pomembno spremembo gospodarstva potrebovala, da cene nafte ostanejo na sedanji ravni približno eno leto. "En ali dva meseca visokih cen bi zagotovo pomagala Rusiji, vendar je to ne bo rešilo," je dejal. Podobno meni Vakulenko, ki pravi, da bi kratek skok cen le pomagal odložiti težke odločitve.
Američani porabljajo zaloge orožja, ki je pomembno za Ukrajino
Obstaja še en razlog, zakaj Moskva upa, da se bo vojna zavlekla: ZDA z vsakim dnem bojev izčrpavajo zaloge orožja, na katere se Ukrajina zanaša za obrambo. Po poročanju medijev Rusija Iranu zagotavlja obveščevalne podatke, ki mu pomagajo pri ciljanju ameriških vojaških ladij in letal.
Poleg višjih cen nafte je vojna proti Iranu za Putina koristna tudi zato, ker Američani za obrambo pred iranskimi napadi uporabljajo sisteme zračne obrambe, kot je patriot, in tako krčijo svoje zaloge orožja. To ima negativne posledice tudi za obrambo Ukrajine. Na fotografiji: sistem patriot v Ukrajini.
Atentat na iranskega voditelja Alija Hameneja v ameriško-izraelskem zračnem napadu je morda zadal udarec ruski obljubi, da bo branila svoje zaveznike, vendar se bo Putin morda na koncu odločil, da je bila to cena, ki jo je bilo vredno plačati, še piše Politico.
O vplivih visokih cen nafte na finančno stanje Putinove Rusije in njene vojne proti Ukrajini piše med drugim tudi švicarski medij Watson.
Prihodki prodaje plina in nafte tradicionalno prispevajo velik del prilivov v ruski proračun, a se ta delež zaradi sankcij zmanjšuje. Lani je prodaja plina in nafte predstavljala 23 odstotkov prilivov v ruski proračun. Dvig cen nafte seveda zato zelo veseli Kremelj. Ne samo zaradi večjih prilivov v ruski proračun, ampak tudi zato, ker višje cene energentov dražijo evropsko vojaško proizvodnjo.
Kot piše ruski medij Izvestja, ki se sklicuje na strokovnjake za energetski trg in finance, pričakovani dodatni prihodki zaradi višjih cen nafte ne morejo v celoti pokriti proračunskega primanjkljaja. Cene nafte bi morale ostati na trenutnih visokih ravneh vsaj tri do šest mesecev, da bi dejansko pozitivno vplivale na proračun.
Za ruski proračun je problem tudi sorazmerno močan rubelj. Proračun določa povprečni menjalni tečaj 92,2 rublja (en evro) za ameriški dolar za dolarske prihodke. V resnici je tečaj pod 80 rublji (približno 0,87 evra) za ameriški dolar, kar ima za posledico manj denarja, ki priteka v državno blagajno. Ker se hkrati povečujejo vladni izdatki, oblasti zdaj predlagajo vedno več ukrepov za zmanjšanje stroškov, zlasti pri infrastrukturnih projektih. V Moskvi je tamkajšnji župan Sergej Sobjanin celo odredil 15-odstotno zmanjšanje števila zaposlenih v moskovski javni upravi, še piše Watson.