Četrtek, 5. 3. 2026, 20.42
1 mesec, 1 teden
Zaradi blokade Hormuške ožine ogrožena svetovna oskrba z nafto, oglasila se je Kitajska
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,31
Potem ko je Iran prevzel nadzor nad Hormuško ožino in blokiral enega najpomembnejših energetskih koridorjev na svetu, je cena nafte na svetovnih trgih močno porasla. To je povzročilo vznemirjenje na trgih in strah pred dolgoročno motnjo svetovne oskrbe z nafto. Medtem ko se države ukvarjajo z vprašanjem varnosti dobav, se je zdaj oglasila tudi Kitajska, ki je izrazila resno skrb zaradi zaostrovanja razmer.
Zaradi skrbi, da bo ameriško-izraelski napad na Iran in posledično iranska blokada Hormuške ožine načel zaloge nafte, se je cena ameriške nafte danes zvišala za dobrih šest odstotkov na 79,20 dolarja za sod. To je najvišja cena po lanskem januarju. Severnomorska nafta brent se je medtem podražila za 3,75 odstotka, za sod je bilo treba danes odšteti 84,45 dolarja. Nafta brent se je od petka podražila že za 17 odstotkov.
Naftni trgovci opozarjajo, da so trgi že izjemno nervozni, saj se boj glede oskrbe z vsakim dnem stopnjuje. Hormuška ožina, skozi katero dnevno potuje okoli 20 milijonov sodov nafte oziroma petina svetovne proizvodnje, je namreč ključna točka globalnega naftnega prometa.
Iran prevzel nadzor, tankerji bežijo
Iranska mornarica je danes sporočila, da prevzema nadzor nad Hormuško ožino. Številne zavarovalnice so zaradi vojaškega tveganja preklicale kritja za plovila, zaradi česar se tankerji in kontejnerske ladje izogibajo tej ključni poti. Irak je medtem ustavil proizvodnjo v enem največjih naftnih polj na svetu, Rumaila, saj ladje zaradi blokade ne prevzemajo več nafte.
Kitajski ladjarski velikan Cosco, ki upravlja eno največjih flot tankerjev za prevoz nafte na svetu, je danes ustavil prevoz nafte skozi Hormuško ožino. Kot so pojasnili v podjetju, s tem začasno prekinjajo prevoz nafte v in iz držav, kot so Združeni arabski emirati, Bahrajn, Savdska Arabija, Irak in Kuvajt.
Svetovne oskrbe ni mogoče nadomestiti
Tudi če bi države preusmerile del izvoza na alternativne poti, te ne bi mogle nadomestiti ogromnih količin nafte, ki sicer prečkajo Hormuško ožino. Savdska Arabija in Združeni arabski emirati lahko preko naftovodov preusmerijo do pet milijonov sodov dnevno, kar pa je zgolj četrtina prometa skozi ožino.
Analitiki opozarjajo, da bi trajnejša blokada močno prizadela svetovno gospodarstvo. Že zdaj se cene prevoza in zavarovanj za ladje iz Perzijskega zaliva dvigujejo, trgi pa beležijo t. i. premijo tveganja, zaradi katere je sod nafte dražji za približno 15 dolarjev.
Kitajska: Situacija je zelo resna
Ker skoraj 80 odstotkov naftnih pošiljk iz regije konča v Aziji, je Kitajska ena prvih držav, ki jo posledice blokade močno skrbijo. Hormuško ožino je opredelila kot ključno za lastno energetsko varnost ter pozvala k umiritvi razmer in čimprejšnji vzpostavitvi varnih pogojev za pomorski promet.
Kitajska diplomacija je opozorila, da bi dolgotrajna blokada lahko povzročila resno destabilizacijo svetovnega energetskega trga ter privedla do recesijskih pritiskov, zlasti v državah v razvoju, ki so najbolj občutljive na visoke cene energentov.
Globalne posledice: več kot le nafta
Blokada ne vpliva zgolj na cene nafte, temveč tudi na globalni trg utekočinjenega zemeljskega plina (LNG). Katar je bil prisiljen prekiniti velik del proizvodnje, cene LNG so poskočile, dnevne vozarine pa narasle za kar 40 odstotkov. To dodatno obremenjuje trge v Aziji in Evropi.
V Evropi sicer ni velike odvisnosti od zalivskih dobav nafte, vendar pa številne članice EU uvažajo energente skozi regijo. Strokovnjaki opozarjajo na nadaljnjo rast cen in motnje v oskrbi. Evropska komisija sicer že pripravlja krizne ukrepe za stabilizacijo energetskih trgov.
