Nedelja, 1. 3. 2026, 17.41
1 mesec, 2 tedna
Je to razlog, da se je Trump odločil za napad na Iran?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,33
V soboto zjutraj se je začela vojna Izraela in ZDA proti Iranu. Fotografija F-35 je simbolična.
Lani poleti se je izkazalo, da je Izrael, čeprav je regionalna vojaška sila, preslaboten, da bi sam obračunal z Iranom oziroma da je več kot 90-milijonski Iran precej težji nasprotnik kot Hamas ali Hezbolah. Morda je že takrat v Washingtonu padla odločitev, da Irana ne bo mogoče spraviti na kolena brez močnega ameriškega vojaškega sodelovanja.
Junija lani se je Irana lotil Izrael. Začelo se je spektakularno za judovsko državo, a po nekaj dneh so se pojavile napovedi, da bo Izraelcem v nekem trenutku zmanjkalo prestreznih raket in da bo Železna kupola popustila pod naletom iranskih raket in dronov.
Trump se vplete v vojno
Tedaj se je vmešal Donald Trump in končal 12-dnevno izraelsko-iransko vojno tako, da je poslal bombnike B-2 na iranske jedrske objekte. Trdil je, da jih je uničil, a to niti ni toliko pomembno za celotno zgodbo.
Bolj pomembno je, da se je lani poleti verjetno izkazalo, da je Izrael sam preslaboten, da bi obračunal z Iranom (v skrajni sili bi le jedrsko orožje lahko rešilo Izraelce). Morda je že takrat padla odločitev v Washingtonu, da bo potreben skupen ameriško-izraelski napad na Iran.
Trump vrže iz igre iranskega zaveznika v Južni Ameriki
Še pred tem je Trump vrgel iz igre Venezuelo, z nafto bogato zaveznico Irana in Kitajske na ameriškem dvorišču. Nato je začel kopičiti vojaško silo na Bližnjem vzhodu. In ta konec tedna skupaj z Izraelci udaril po Iranu.
Preden je Trump zbral vojaške sile v bližini Irana, je zbral ladjevje v Karibih in na koncu zajel iranskega zaveznika Nicolasa Maduro.
Veselje v Kijevu
Vojna proti Iranu je obenem tudi izraelsko-ameriška vojna proti Kitajski in Rusiji, ki imata v Iranu za zdaj trdnega zaveznika na strateško pomembnem Bližnjem vzhodu. Ne preseneča, da se v Ukrajini veselijo napada na Iran, saj dobro vedo, da Teheran podpira Moskvo in jo oskrbuje z droni.
Udarec za Kitajsko
Padec iranske verske oblasti bi bil udarec tudi za Kitajsko, ki se je v začetku leta že morala sprijazniti z ameriškim zajetjem venezuelskega predsednika Nicolasa Madura.
Je to konec verske diktature v Iranu?
Seveda je za zdaj še odprto, kakšen bo na koncu razplet vojne proti Iranu. Se bo iranska verska diktatura, ki jo od leta 1979 vodi islamska duhovščina in je – kar je še bolj pomembno – podprta z do zob oboroženo Iransko revolucionarno gardo ter paravojaškimi basidži, sesedla?
Do zdaj je islamistična oblast vedno zatrla upore nezadovoljnih Irancev. Bo po smrti Alija Hameneja kaj drugače ali je oblast visoke šiitske duhovščine še vedno trdna?
Državljanska vojna in razpad države?
Grozi Iranu po smrti vrhovnega verskega voditelja ajatole Alija Hameneja državljanska vojna med dobro oboroženimi islamisti ter neoboroženimi nasprotniki vladavine duhovnikov? Se bo Iran, ki je večetnična država, soočal z nevarnostjo razpada po etničnih mejah?
Kakšna so razmerja moči v Iranu?
Nejasno je, koliko Irancev podpira nadaljevanje verske diktature islamskih klerikov in revolucionarne garde, koliko pa je nasprotnikov. Dejstvo pa je, da imajo prvi orožje, drugi pa (za zdaj) ne. To se je pokazalo že ob nedavnem krvavem zatrtju protirežimskih protestov v Iranu.
Na milijone oboroženih islamistov ni mogoče vreči iz igre samo z letalsko-raketnimi napadi od daleč. Za zdaj je malo verjetno, da bodo ameriški vojaki stopili na iranska tla in se bojevali na kopnem proti iranskim gardistom in basidžom. Na stran nasprotnikov verske diktature bo moral stopiti tudi del iranske vojske in policije, če bodo hoteli zmagati.
Kakšne bodo posledice za verski radikalizem?
Vprašanje je tudi, kako bo morebiten padec verske diktature v Iranu vplival na moč islamskega radikalizma. Uspešna islamska revolucija leta 1979 v šiitskem Iranu je namreč okrepila islamizem in vzpon islamskega fundamentalizma po vsem svetu – tudi v sunitskem delu islamskega sveta. Talibanski Afganistan je eden takšnih primerov.
Vedeti pa je treba, da so Iranci narod z večtisočletno zgodovino. Že v antiki so imeli mogočen imperij, ki je v Evropi segal do Grčije. Takrat so bili znani kot Perzijci. Bojevali so se z Aleksandrom Velikim in klonili.
Pozneje je nastal partski imperij, nato sasanidski imperij, ki se mu je uradno reklo iranski imperij. Ta imperij je resno ogrožal tudi rimski imperij in pozneje bizantinski. V 7. stoletju so jih zlomili Arabci in jih islamizirali. Pozneje so Iranu vladali tudi Turki, nato Mongoli.
V 16. stoletju je nastal safavidski imperij. Šiizem je postal uradna religija tega imperija, ki je bil velik nasprotnik sunitskega Otomanskega imperija. Iran oziroma Perzija je bila takrat po svoje zaveznik krščanske Evrope.
