Torek, 17. 6. 2025, 11.12
4 ure, 16 minut
"Če bodo Iranci storili to, bo to katastrofa za ves svet"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,63
Iranska blokada Hormuške ožine bi verjetno potegnila v vojno tudi ZDA, ki bi hotele zaščititi ladijske poti. Na fotografiji: letalonosilka Harry S. Truman, ki leta 2015 pluje skozi Hormuško ožino.
Nova vojna na Bližnjem vzhodu po svetu že draži gorivo in ogrevanje. Nadaljnje zaostritve spopadov bi lahko vodile tudi v gospodarski zlom in izgubo delovnih mest. Še zlasti, če bi Iranci uresničili grožnjo, da bodo zaprli Hormuško ožino, ki je glavna prometna žila za oskrbo svetovnega trga z nafto in zemeljskim plinom.
Po izraelskem napadu na Iran in jedrskem programu te države je eden od poveljnikov iranske revolucionarne garde že zagrozil z zaprtjem Hormuške ožine. Te izjave so na trgih takoj sprožile zaskrbljenost, piše nemški medij Tagesspiegel.
Petina nafte in četrtina plina se prevažata skozi Hormuško ožino
Približno 20 odstotkov nafte na svetovnem trgu prihaja skozi ožino med Perzijskim in Omanskim zalivom. Poleg tega približno četrtina svetovnih pretokov utekočinjenega zemeljskega plina poteka skozi Hormuško ožino.
Po tej ladijski poti Savdska Arabija, Irak, Združeni arabski emirati, Kuvajt in Katar oskrbujejo svetovni trg z nafto in plinom.
Iranci trdijo: Imamo sredstva za blokado ožine
Če bi se oskrba v Hormuški ožini nenadoma ustavila, bi bile posledice za svetovno gospodarstvo resne, je za Tagesspiegel povedala strokovnjakinja za energetiko Claudia Kemfert z Nemškega inštituta za ekonomske raziskave (DIW) v Berlinu. Razmere so zato izjemno skrb vzbujajoče.
Hormuška ožina povezuje Perzijski in Omanski zaliv.
Blokada Hormuške ožine je najmočnejši geostrateški vzvod iranskega teokratskega režima. Iran s tem grozi že leta. Februarja letos je poveljnik iranske revolucionarne garde po grožnjah ameriškega predsednika Donalda Trumpa poudaril, da ima Iran vojaške zmogljivosti za blokiranje ladijskih poti skozi Hormuško ožino.
Napadi z raketami in droni na ladje?
Analitiki opozarjajo na več scenarijev. Iran bi lahko na primer izstrelil rakete na trgovske ladje z otokov, ki so vzdolž ladijske poti. Za napade bi lahko uporabili tudi brezpilotne letalnike. Morda bi Iranci uporabili tudi kibernetske napade, tako kot leta 2012, ko je bila njihova tarča Savdska Arabija. Poleg tega bi lahko po ožini patruljirale tudi vojne ladje in preprečile nadaljnji prehod.
Cena za to bi bila precejšnja tudi za Iran. Njegovi najpomembnejši odjemalki nafte, Kitajski, takšna poteza ne bi bila všeč. Poleg tega bi lahko posredovala tudi ameriška mornarica, da bi zaščitila mednarodne trgovinske poti.
Dvig cen nafte
Dejstvo, da Iran doslej ni nikoli uresničil svojih groženj, je le delno pomirilo trge in ekonomiste. Izraelsko-iranska vojna pa je ustvarila povsem nov potencial za eskalacijo v Perzijskem zalivu – še posebej, ker Izrael zdaj bombardira tudi iranske obrate za proizvodnjo nafte.
Zaprtje Hormuške ožine bi sprožilo velik skok cen nafte.
V nedeljo popoldne je sod surove nafte Brent stal približno 75 dolarjev (64,90 evra). V četrtek je bila cena še vedno okoli 68 dolarjev (58,80 evra). Strokovnjaki ne izključujejo možnosti, da bi se cena dvignila precej nad sto dolarjev (86,50 evra), če nafta iz Perzijskega zaliva ne bo več na voljo na svetovnem trgu.
Bo podobno kot med naftno krizo v 70. letih?
To bi imelo takojšnje posledice za nemške potrošnike. Vojna med Izraelom in Iranom je že podražila bencin in kurilno olje. Vendar so trenutne cene še vedno zmerne v dolgoročnem povprečju. Če pa bo Hormuška ožina resnično blokirana, se bodo potrošniki verjetno morali pripraviti na skoke cen, podobne tistim med naftno krizo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja.
"Gospodinjstva z nizkimi dohodki bi bila še posebej prizadeta, saj imajo omejene alternativne možnosti porabe," pravi ekonomistka in strokovnjakinja za energetiko Veronika Grimm za Tagesspiegel. "To bi lahko spet privedlo do izgube kupne moči, socialnega nezadovoljstva in političnega pritiska, zlasti če ne bi bila zagotovljena ciljno usmerjena pomoč."
Hud udarec za nemško industrijo
Nemško gospodarstvo bi verjetno najbolj prizadele posredne posledice krize cen nafte. "Industrije, kot so kemikalije, predelava kovin in steklarstvo, bi bile spet pod precejšnjim pritiskom, saj je energija ključni proizvodni dejavnik," pravi Grimmova.
Zaradi dvig cen nafte bi bile zelo prizadete določene industrije, kot je kemična. Na fotografiji: tovarna BASF v Nemčiji.
Boji se, da bi kriza cen energije povzročila nadaljnji upad proizvodnje, selitve ali celo zaprtje obratov – z dolgoročnimi učinki na nemško industrijsko bazo.
Težave z oskrbo Evrope
Nekdanji častnik francoske obveščevalne službe Claude Moniquet je v pogovoru za francoski medij Euronews dejal, da bi bilo zaprtje Hormuške ožine katastrofa za Evropo.
Motnje ladijskega prometa zaradi blokade Hormuške ožine bi lahko odložile evropski uvoz surovin, elektronike in potrošniškega blaga, kar bi vplivalo na dobavne verige. Zavarovalne premije za ladijski promet bi se lahko močno zvišale, kar bi povečalo stroške za evropska podjetja in potrošnike.
Nevarnost izbruha širše regionalne vojne
Blokada bi lahko sprožila vojaško posredovanje ZDA, mornarice članice EU in država Perzijskega zaliva, kar bi lahko povzročilo širšo regionalno vojno. Evropa bi lahko bila v konflikt vpletena zaradi obveznosti ali zavezništev v okviru Nata, zlasti ker države, kot sta Francija ali Velika Britanija, ohranjajo pomorsko prisotnost v regiji, še piše Euronews.
