Von der Leyen: Današnjega vrha ne bomo zapustili brez rešitve

Tokratni vrh po besedah von der Leyen poteka v ključnem trenutku na poti do miru v Ukrajini. Ta potrebuje stabilno financiranje v letih 2026 in 2027, za kar naj bi bilo potrebnih 137 milijard evrov. EU se je odločila zagotoviti dve tretjini teh sredstev oz. 90 milijard evrov, za kar sta na voljo dve možnosti – skupno zadolževanje in uporaba ruskega premoženja, zamrznjenega v okviru sankcij, je ponovila.

Von der Leyen: Pomembno je, da bomo zagotovili financiranje Ukrajine 

Danes von der Leyen pričakuje intenzivne razprave o tem, katero možnost bodo izbrali. "Zame je pomembno, da bomo na koncu zagotovili financiranje Ukrajine v prihodnjih dveh letih," je dejala in dodala, da vrha ne bodo zapustili brez dogovora.

Enako sta poudarila predsednik Evropskega sveta Antonio Costa in visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas. "Mogoče se srečanje ne bo končalo danes, a tu bomo ostali, dokler ne najdemo rešitve," je dejala Kallas.

Vsi trije so izrazili razumevanje skrbi Belgije, kjer je shranjena velika večina od 210 milijard evrov premoženja ruske centralne banke. Trudijo se odgovoriti na vse njene pomisleke, je dejala von der Leyen in poudarila, da si morajo v primeru odločitve za uporabo ruskega zamrznjenega premoženja tveganja deliti vse države članice. "To je stvar solidarnosti, temeljnega načela Evropske unije," je dejala.

Podobno je poudarila Kallas, ki meni, da so s skupnim evropskim predlogom odgovorili na vprašanja in tveganja, ki jih izpostavlja Belgija. "S tem dejansko jemljemo pritisk z Belgije, saj bo odgovorna celotna Evropa," je dejala.

Nemški kancler Friedrich Merz, ki že ves čas zagovarja uporabo ruskega zamrznjenega premoženja, je danes dejal, da boljše možnosti ne vidi. Upa, da bodo sklenili dogovor in da jim bo uspelo prepričati Belgijo, katere skrbi sicer razume.

Belgijski premier: Dozdajšnja zagotovila EU so nezadostna 

Za belgijskega premierja Barta De Weverja so sicer dozdajšnja zagotovila EU nezadostna. "Belgija ne bo sprejela rešitve, pri kateri samo mi nosimo tveganja in odgovornost," je danes dejal v belgijskem parlamentu. "Nisem še videl besedila, ki bi me prepričalo, da dam soglasje Belgije. Upam, da ga bom videl danes, a za zdaj ga še nisem," je dodal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Pomen odločitve o financiranju Ukrajine je pred vrhom poudaril tudi poljski premier Donald Tusk. "Zdaj imamo preprosto izbiro: ali denar danes ali kri jutri. Ne govorim samo o Ukrajini, govorim o Evropi. In to je samo naša odločitev," je dejal in menil, da morajo vsi evropski voditelji izkazati potreben pogum.

Za Madžarsko medtem ni sprejemljiva nobena od dveh predstavljenih možnosti za financiranje Ukrajine. Premier Viktor Orban je menil, da "dajanje denarja pomeni vojno". Obenem je prepričan, da je ideja uporabe ruskega premoženja mrtva, ker naj ne bi bilo možnosti za večinsko podporo. Zanikal je, da bi ravnal v skladu z interesi Moskve. "Delam zgolj za mir," je dodal.

Prišel bo tudi Zelenski 

Voditeljem se bo pridružil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je že prispel v Bruselj. Kot je pred odhodom dejal novinarjem, bo poskušal zbrane prepričati o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja. Upa na pozitivno odločitev. "Brez te bo Ukrajino v velikih težavah," je dejal.

Prva možnost že padla v vodo

Prva mogoča rešitev, ki bi potrebovala soglasno podporo članic, predvideva zadolževanje Unije na kapitalskih trgih. Ta možnost je zaradi nasprotovanja Madžarske in še nekaterih drugih držav praktično že padla v vodo, tako da se zdaj osredotočajo na drugo mogočo rešitev.

Ta predvideva uporabo ruskega premoženja, zadržanega v okviru sankcij proti Rusiji zaradi njenega napada na Ukrajino. Komisija bi si pri vseh finančnih institucijah v EU, ki hranijo rusko premoženje, izposodila denarna sredstva, v katera so se pretvorile dospele ruske obveznice. Predlog, v skladu s katerim bi Ukrajina posojilo odplačala, šele ko bi ji Rusija povrnila vojno škodo, bi potreboval podporo kvalificirane večine članic v Svetu EU. Poroštva za posojilo bi morale zagotoviti članice, pri čemer bi prispevek Slovenije po trenutnih izračunih znašal 700 milijonov evrov.

Novice Aleksašenko: Putinu še dolgo ne bo zmanjkalo denarja za vojno

Eden ključnih elementov predloga je zamrznitev ruskega premoženja na ozemlju Unije za nedoločen čas, kar je Svet EU potrdil v petek. To so podprle vse članice z izjemo Madžarske in Slovaške.

Ob tem so Belgija – tam je shranjena velika večina od okoli 210 milijard evrov premoženja ruske centralne banke v EU –, Italija, Malta in Bolgarija poudarile, da njihova podpora dolgoročni zamrznitvi še ne pomeni, da bodo podprle tudi uporabo ruskega premoženja za podporo Ukrajini.

Slovenija bo podprla pravno in fiskalno vzdržno rešitev

Zunanja ministrica Tanja Fajon je medtem v ponedeljek poudarila, da bo Slovenija na vrhu podprla rešitev, ki bo pravno in fiskalno vzdržna. "Vemo in se zavedamo, da Ukrajina potrebuje to pomoč. Slovenija ji bo stala ob strani, ampak vsaka rešitev mora imeti tudi jasne ocene fiskalnih učinkov na države članice EU," je pojasnila uradno stališče Slovenije, ki jo bo na vrhu zastopal premier Robert Golob.

Novice Svarilo iz Nemčije: Rusija kopiči ogromno vojsko

Vrh EU bo sicer potekal v senci intenzivnih mednarodnih prizadevanj za končanje vojne v Ukrajini pod vodstvom ZDA. Ameriška in ukrajinska delegacija sta se nazadnje sestali v ponedeljek v Berlinu, ko sta obe poročali o napredku. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki bo danes znova nagovoril voditelje članic EU, se je v nemški prestolnici sestal tudi z več evropskimi voditelji, predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in prvim možem Nata Markom Ruttejem. Ti so v izjavi ob robu srečanja med drugim predlagali vzpostavitev večnacionalnih sil pod vodstvom Evrope, ki bi ob podpori ZDA skrbele za izvajanje morebitnega mirovnega dogovora v Ukrajini.

Pogovori tudi o širitvi Unije

Voditelji EU imajo na dnevnem redu današnjega zasedanja še širitev Unije, ki se ji želi pridružiti tudi Ukrajina. V približevanju te države EU se je pretekli teden zgodil premik, saj je komisija prejela zeleno luč 26 članic, da lahko na tehnični ravni začne pogajanja s Kijevom o treh od šestih sklopov pogajalskih poglavij. Tako je zaobšla veto Madžarske, ki blokira soglasno odločitev o uradnem odprtju sklopov.

Novice Putin evropske voditelje označil za prašiče

Za vstop v EU si prav tako prizadeva šesterica zahodnobalkanskih držav. Najbolje kaže Črni gori, ki je ravno v sredo zaprla dodatna poglavja, in Albaniji. Severna Makedonija, BiH in Kosovo medtem glede na novembra objavljeno širitveno poročilo Bruslja niso dosegli bistvenega napredka na poti v Unijo, v Srbiji pa se je izvajanje reform celo upočasnilo.

Razpravi o postopnem vključevanju držav iz regije v notranji trg EU in druge evropske politike je bil sicer namenjen sredin vrh voditeljev članic Unije in držav Zahodnega Balkana, kjer so govorili še o strateškem partnerstvu, sodelovanju na področju zunanje in varnostne politike ter pri upravljanju migracij.

Novice Belgija razkrila rusko vohunsko mrežo: tarče visoki politiki in direktorji

Nadaljnja podpora Ukrajini in približevanje novih držav Uniji bosta tudi pomembna elementa pogajanj o skoraj 2.000 milijard evrov vrednem predlogu dolgoročnega proračuna EU za obdobje 2028–2034, o katerem bodo predsedniki vlad in držav članic v četrtek opravili prvo razpravo. Pregledali bodo dozdajšnji napredek v pogovorih o julija predstavljenem predlogu komisije in podali smernice za nadaljnja pogajanja. Cilj je, da bi dogovor dosegli do konca prihodnjega leta.

Pomemben del proračuna bo namenjen spodbujanju konkurenčnosti evropskega gospodarstva, o čemer bodo v luči trenutnih geoekonomskih razmer razpravljali tudi voditelji članic. Pričakovati je, da se bodo nekateri dotaknili predloga za revizijo prepovedi prodaje novih vozil z motorjem z notranjim zgorevanjem v EU od leta 2035, ki ga bo še danes predstavila Evropska komisija.

Med trgovinskimi vprašanji, povezanimi s konkurenčnostjo, pa je vsaj ob robu pričakovati pogovore o podpisu prostotrgovinskega sporazuma z južnoameriškim trgovinskim blokom Mercosur.

Temu še vedno nasprotujejo nekatere članice in tudi evropski kmetje, ki se bodo danes s traktorji znova zbrali v belgijski prestolnici. Po napovedih se bodo protesta udeležili tudi slovenski kmetje.

Novice Razkrita Putinova skrivnost: tako želi Rusija premagati Evropo