Sreda, 7. 1. 2026, 14.50
12 ur, 22 minut
Pirc Musar našla imena za kandidate za guvernerja, varuhinjo in sodnike
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,91
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je danes v DZ poslala predlog za imenovanje Primoža Dolenca za guvernerja Banke Slovenije.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je danes v DZ poslala predlog za imenovanje Primoža Dolenca za guvernerja Banke Slovenije. Zdajšnji namestnik guvernerja Dolenc v času, ko Slovenija nima guvernerja, institucijo vodi kompetentno, strokovno in neodvisno, zato si po njenem zasluži podporo poslancev za izvolitev na ta položaj. Predlagala je tudi kandidatko za varuhinjo človekovih pravic in kandidatki ter kandidata za ustavne sodnike. V poslanskih skupinah so z odzivi na predloge predsednice republike za zdaj še skopi.
Na ponovljeni poziv predsednice republike za morebitne kandidate za guvernerja Banke Slovenije je do izteka roka 8. decembra prišlo deset prijav. Predsednica je nato opravila pogovore s prijavljenimi kandidati ter se sestala z vodji poslanskih skupin v DZ, nepovezanima poslancema in predstavnikoma narodnih skupnosti. Koga predlaga za guvernerja, mora DZ obvestiti v 30 dneh po izteku roka za oddajo predlogov, to je do danes.
Centralna banka je brez guvernerja od 8. januarja lani, ko se je Vasletu iztekel šestletni mandat. Pirc Musar je na to mesto predlagala nekdanjega premierja in finančnega ministra Antona Ropa, a ga DZ ni potrdil. V koaliciji so vztrajali pri kandidatki, državni sekretarki na ministrstvu za finance Saši Jazbec. Predsednica je nato predlagala še nekaj kandidatov, od katerih pa nihče ni prepričal koalicije, zato se postopki nikoli niso nadaljevali do glasovanja na plenarni seji.
Kandidat v DZ potrebuje 46 poslanskih glasov. Če bo glasovanje uspelo, bo v Banki Slovenije stekel postopek ugotavljanja usklajenosti izvoljenega kandidata z določbami člena zakona o Banki Slovenije glede nezdružljivosti opravljanja funkcij s funkcijo guvernerja.
Kandidatka za varuhinjo Simona Drenik Bavdek
Medtem Pirc Musar za varuhinjo človekovih pravic predlaga Simono Drenik Bavdek, ki je pri varuhu človekovih pravic trenutno pomočnica vodje centra za človekove pravice. Drenik Bavdek za izvolitev na položaj varuhinje v DZ potrebuje dvotretjinsko večino, torej 60 glasov poslancev.
Prejšnjemu varuhu človekovih pravic Petru Svetini je mandat potekel 23. februarja 2025, od tedaj institucijo vodi namestnik varuha. Predsednici republike pri imenovanju varuha človekovih pravic doslej ni uspelo pridobiti zadostne podpore poslanskih skupin. Tako v DZ ni posredovala kandidature njene favoritke Katarine Bervar Sternad, aktualni namestnici varuha Dijana Možina Zupanc pa ni uspelo čez sito DZ. Zadnjemu kandidatu, ki ga je predstavila, Marku Starmanu, pa je podporo že ob predstavitvi odtegnila koalicija.
Drenik Bavdek za izvolitev potrebuje dvotretjinsko večino, torej najmanj 60 glasov poslank in poslancev. V uradu predsednice republike so pojasnili, da se jo je predsednica odločila predlagati po posvetovanju z vodji poslanskih skupin, predstavnikoma narodnih skupnosti in nepovezanima poslancema. Predsednica republike ocenjuje, da bi kandidatko lahko podprli tudi v kateri od opozicijskih poslanskih skupin, brez katerih varuhinje ali varuha človekovih pravic v kakršni koli sestavi DZ ni mogoče izvoliti.
Drenik Bavdek je kot kandidatko za varuhinjo predsednici republike predlagal Ernest Petrič, podporo predlogu pa so podali Alenka Šelih, Mitja Steinbacher, Liana Kalčina in Vlasta Nussdorfer.
Koga predlaga za nove ustavne sodnike?
Za tri nove ustavne sodnike pa predlaga Tamaro Kek, Barbaro Kresal in Marka Starmana. Kek deluje na področju davčnega in gospodarskega prava, Kresal na področju delovnega prava in socialne varnosti, Starman pa na področju varstva narave, okolja in prostora. Ustavni sodniki za izvolitev potrebujejo 46 poslanskih glasov.
Izredna profesorica na Fakulteti za socialno delo Barbara Kresal je leta 2000 na ljubljanski pravni fakulteti doktorirala z disertacijo Pravni vidiki plače. Kot je zapisano na spletni strani Fakultete za socialno delo, Kresal sodeluje v domačih in mednarodnih raziskovalnih projektih, na domačih in mednarodnih kongresih ter posvetih, teme njenega raziskovanja pa so predvsem individualna in kolektivna delovna razmerja, prepoved diskriminacije, fleksibilne in prekarne oblike dela, prenehanje zaposlitve, evropsko in mednarodno delovno pravo, človekove pravice in temeljne socialne pravice.
Marko Starman je magister pravnih znanosti in nekdanji večkratni državni sekretar na ministrstvu za pravosodje, ministrstvu za okolje in prostor, zaposlen je bil tudi v službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Trenutno je direktor Krajinskega parka Strunjan. Od leta 2009 pa je višji predavatelj na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici. Predsednica republike ga je lani jeseni predstavila kot možnega kandidata za varuha človekovih pravic, a so mu v koaliciji odtegnili podporo.
Trenutnim ustavnim sodnikom mandat poteče 26. marca
Novi ustavni sodniki bodo v primeru izvolitve nadomestili trojico ustavnih sodnikov, ki jim izteče mandat spomladi. Kek in Starman bosta nadomestila Mateja Accetta in Klemna Jakliča, ki jima mandat poteče 26. marca, Kresal pa Rajka Kneza, ki mu funkcija poteče 24. aprila.
Starmana je predlagala Univerza na Primorskem, Kresal pa Grega Strban s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in Darja Senčur Peček s Pravne fakultete Univerze v Mariboru. Prijava Kek je osebna.
Po navedbah iz urada predsednice predlog kandidatur upošteva merila, ki jih je predsednica doslej že večkrat javno izpostavila. Poleg tega izbor vključuje strokovnjakinji in strokovnjaka s področij in poklicnih profilov, ki bodo vsebinsko okrepila ustavno sodišče, so izpostavili v sporočilu za javnost.
Po posvetovanju z vodji poslanskih skupin, predstavnikoma narodnih skupnosti in nepovezanima poslancema predsednica republike pričakuje, da imajo predlagani kandidati med poslankami in poslanci zadostno podporo za izvolitev. V primeru, da kateri izmed predlaganih kandidatov ne bo izvoljen, pa se upošteva drugi odstavek 165. člena ustave. Ta določa, da ustavni sodnik po izteku mandata nadaljuje z opravljanjem funkcije do izvolitve novega sodnika. "To torej pomeni, da v primeru neizvolitve predlaganih kandidatov nadaljujejo s svojim delom dosedanji ustavni sodniki," so izpostavili v uradu predsednice.
Pirc Musar je predloge za ustavne sodnike danes posredovala v državni zbor. O novih ustavnih sodnikih bodo poslanci lahko odločali na redni januarski seji, ki se začenja 26. januarja, so še navedli v uradu predsednice.
V poslanskih skupinah bodo predsedničine predloge za imenovanja preučili
V poslanskih skupinah so skopi z odzivi na predloge predsednice republike za imenovanje guvernerja Banke Slovenije, varuha človekovih pravic in ustavnih sodnikov, ki jih je danes poslala v DZ. V koaliciji bodo predloge preučili in nato sporočili odločitev o podpori. SDS, NSi in Demokrati pa menijo, da bi bilo bolje počakati na prihodnji sklic DZ.
Vodja poslanske skupine Svoboda Nataša Avšič Bogovič je za STA dejala, da so z imeni seznanjeni, o njih pa se bodo ponovno pogovorili v torek in se nato odločili o podpori.
Med kandidati za guvernerja Banke Slovenije so sicer podprli nekdanjega člana uprave nekdanje Nove KBM Mateja Falatova. "Po dodatnih pogovorih s Falatovim, vezanih na objave v medijih, smo zavzeli stališče, da je primeren kandidat in ima našo podporo. To sem v torek sporočila predsednici, ki je pretehtala zadeve in se odločila drugače," je povedala Avšič Bogovič. Falatova namreč po poročanju medijev obremenjuje še nepravnomočno zaključen prekrškovni postopek pri Banki Slovenije.
Ob tem si v Svobodi želijo, da se mesto varuha človekovih pravic zapolni. "Upam, da bo pri tem konstruktivno sodelovala opozicija, ker drugače ne bo šlo. Potem bomo lahko tudi mi konstruktivno sodelovali pri tem," je dejala. V torek se bodo pogovorili tudi o predlogih za tri ustavne sodnike, za katere sicer meni, da so kvalitetni kandidati in primerni za ustavne sodnike.
Pogovore o imenih bodo opravili tudi v poslanski skupini SD in sporočili odločitev.
V Levici pa so napovedali, da bodo predloge predsednice preučili, se o kandidatih pogovorili tako v okviru stranke kot koalicije in nato sporočili odločitev o svoji podpori.
V NSi ocenjujejo, da bi bilo bolje, da bi ključna imenovanja prepustili prihodnjemu sklicu DZ, torej po volitvah. Se bodo pa, preden se odločijo o nadaljnjem ravnanju, v poslanski skupini predvidoma prihodnji teden s predlogi kandidatov predsednice seznanili in prisluhnili njenim argumentom.
V SDS so za STA pojasnili, da njihovo stališče ostaja nespremenjeno, in sicer da se o kadrovanju do konca mandata ne bodo pogovarjali. Menijo, da je "skrajno nehigienično, da se z imenovanji hiti sedaj, ko smo že skoraj v predvolilnem času", so sporočili v začetku decembra.
Tudi poslanci iz vrst Demokratov Anžeta Logarja menijo, da predsednica republike hiti s postopki, da imenovanja uvrsti na zadnjo sejo državnega zbora, s čimer po njihovo dela politično uslugo koalicijski večini, ki končuje mandat. "Iskanje politične večine se tako postavlja pred kvaliteto kandidatov. Če je predsednica toliko časa čakala z imenovanji, bi bilo bolj smotrno, da počaka še štiri mesece, ko se sestavi nova koalicija," so zapisali za STA.
