Luka Dončić
EuroBasket 2025
Sobotni intervju
Sobota, 16. 8. 2025, 4.00
1 dan, 12 ur
Sobotni intervju: Edo Murić
Slovenski rekorder Edo Murić pripravljen na konec posebne zgodbe
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,12
Gost sobotnega intervjuja je Edo Murić.
Slovensko košarkarsko reprezentanco že čez slaba dva tedna čaka nastop na evropskem prvenstvu, ki predstavlja vrhunec letošnjega reprezentančnega poletja. Eden izmed stebrov slovenske izbrane vrste tako na parketu kot zunaj njega je že nekaj let Edo Murić, ki je s 33 leti po odhodu Zorana Dragića trenutno najizkušenejši člen reprezentance.
"Želim, da bo moja zadnja zgodba čim boljša," je ob začetku priprav konec julija poudaril dolgoletni član izbrane vrste Edo Murić, ki je že februarja napovedal, da bo letošnje poletje njegovo zadnje v izbrani vrsti Slovenije. Triintridesetletni košarkar je ob Alekseju Nikoliću, Klemnu Prepeliču in Luki Dončiću še četrti člen zdajšnje izbrane vrste, ki je dres Slovenije nosil tudi "zlatega" leta 2017.
Tik pred odhodom na Baltik je slovenski košarkar, ki je tudi eden od vokalnih vodij izbrane vrste, spregovoril za Sportalov sobotni intervju, v katerem smo se pogovarjali o perečem odhodu Zorana Dragića, njegovi vlogi v izbrani vrsti, evropskem prvenstvu, pa tudi o negativni konotaciji in komentarjih, ki v zadnjem času obkrožajo izbrano vrsto in Košarkarsko zvezo Slovenije, sodelovanju s selektorjem Sekulićem in končnem ločilu ob svoji reprezentančni zgodbi. "Sam vedno rečem, da mora igrati 12 najboljših košarkarjev, če jaz to ne bom, bom z veseljem odstopil mesto boljšemu v reprezentanci," je pred odhodom na evropsko prvenstvo, pred katerim bosta priprave sklenila še dva košarkarja, med drugim poudaril Murić, ki je s 93 uradnimi nastopi za Slovenijo tudi rekorder.
S 33 leti je najizkušenejši člen izbrane vrste.
Edo, kako ste?
V redu, vesel sem, da sem se vrnil nazaj v ekipo (z Edom smo se pogovarjali v sredo, op. p.). V času, ko so bili fantje v Nemčiji, sem imel tri, štiri naporne dneve, saj sem ves čas treniral individualno. Dobro treniramo, ritem je naporen, smo že malce utrujeni, a zdaj smo v tem obdobju priprav, ko je to normalno, tako da je napredek očiten na vsakem treningu.
Kaj se je dogajalo v zadnjih dneh oz. zakaj niste bili z reprezentanco v Nemčiji?
Imel sem težave z manjšo poškodbo. Malce sem si nategnil mišico primikalko, a ni bilo nič resnega, bi se pa lahko razvilo v kaj hujšega, če bi igral na obeh tekmah z Nemčijo, tako da smo se raje odločili, da ne bomo tvegali in da je pametneje, da treniram po svojem programu in se kasneje pridružim izbrani vrsti. Zdaj sem že na sto odstotkih in se počutim odlično.
Verjetno sploh, če primerjamo z lanskim poletjem, ko ste se vračali po težki poškodbi?
To je povsem nekaj drugega, videti je, da je za mano kar nekaj dobrih tekem v klubski sezoni, tako da sem tako telesno kot mentalno veliko bolje pripravljen in se veselim tega evropskega prvenstva.
Lani se je na kvalifikacije za olimpijski turnir podal po sezoni brez igranja, saj je okreval po težki poškodbi kolena, ki jo je staknil v finalu državnega prvenstva junija leta 2023, ko je še nosil dres Cedevite Olimpije.
Za začetek ne moreva mimo trenutno najodmevnejšega dogajanja v povezavi s slovensko reprezentanco in slovesom Zorana Dragića, ki je javnost znova nekako razdelil na dva pola. Kakšno je vaše mišljenje?
Sam nisem bil v Nemčiji z reprezentanco, tako da ne morem komentirati, kaj se je dogajalo tam. Tega pogovora med selektorjem in Zoranom ni poslušal nihče, tako da samo onadva vesta, kaj se je dogajalo. Verjetno je selektor Zoranu povedal, v kakšni vlogi ga vidi on, Zoki pa se s tem ni strinjal ali pa tega ni želel in se je poslovil. Neizpodbitno pa je, koliko je Zoran dal tej reprezentanci, tako on kot Goran sta vedno s srcem in dušo igrala za reprezentanco, tako da tukaj ni kaj dodati.
Tudi preostali smo bili ob tem slovesu oz. odločitvi v manjšem šoku, a hkrati je pomembno, da ekipa ostane osredotočena na svojo nalogo, saj je prvenstvo tik pred vrati. Zokija bomo pogrešali, a upam, da bo na nek način ostal z nami, ker je res fantastična oseba in ga mamo vsi res zelo radi, tako da si želimo njegove podpore in da bo kljub temu dogajanju del naše zgodbe še naprej.
V zadnjih primerih, ko so zadeve eskalirale, je govora predvsem o slabi komunikaciji vodstva KZS in vodstva izbrane vrste. Torej da ni težava, da za nekoga ni več prostora, temveč to, kako se to odločitev in informacijo nekomu (ne) sporoči. Tako je bilo med drugim v primeru Žige Dimca, ki je o tem spregovoril za Sportklub, pa tudi zdaj v primeru Zorana Dragića, ko sta oba dejala, da bi si želela zgolj in samo odkrite komunikacije. Sami ste veliko bližje temu dogajanju, kakšen je vaš pogled?
To dogajanje težko komentiram, ker nisem bil del teh pogovorov ne pri Žigu ne pri Zoranu. Zagotovo si vsak, ki se odzove vabilu in žrtvuje čas z družinami in bližnjimi, zato da je vsako poletje del te reprezentance, zasluži hvaležnost in spoštovanje. To podpiram, sta pa to dva primera, ko ne poznam dogajanja v ozadju. Oba fanta imam zelo rad, oba sta bila res iskrena in borbena soigralca, na drugi strani pa so tu ljudje, ki nam dajo najboljše možne pogoje, da lahko sploh igramo, tako da vse skupaj res težko komentiram. Potem hitro pride do obtožb, ta je rekel to, ta pa to, nikakor pa ne želim tu zasedati nekih pozicij.
"Zokija bomo pogrešali," pravi Murić.
Mislim, da imajo na koncu pravico te stvari komentirati le ljudje, ki so bili v to vpleteni, na koncu koncev si vsi želimo le najboljše za to reprezentanco. Fantom sem tudi ob vsem tem dogajanju dejal, da moramo ostati osredotočeni le na naše delo, da smo zdaj v obdobju, ko morajo biti naše glave stoodstotno osredotočene le na košarko in ne na drugo dogajanje, in temu res poskušamo slediti, čeprav se nas te stvari dotaknejo in na to ne moremo biti imuni.
Dogajanje in konotacija okoli Košarkarske zveze Slovenije in reprezentance sta v zadnjem obdobju ali pa kar letih vse prej kot pozitivna. Koliko se vas košarkarjev to dotakne?
Zagotovo se nas dotakne, temu se ne moreš izogniti. S fanti imamo sicer v izbrani vrsti res dobro vzdušje, a so zunaj ves čas prisotni negativni komentarji. Vsi vse vedo, vsi vedo, kdo bi moral biti del izbrane vrste in kdo ne, tudi ko se nekaj zgodi, potem najdejo spet nekaj drugega. Hočeš ali nočeš te stvari opaziš, informacij je ogromno, slej ko prej naletiš na nekaj negativnega. Zagotovo je energija od zunaj povsem drugačna kot takrat, ko smo se podpisali pod največje uspehe.
Tri, štiri leta smo bili res dominantni, verjetno smo na ta način vsem dvignili apetite, a nikakor ne moremo reči, da se ob neuspehih nismo trudili. Vedno dajemo vse od sebe, te stvari se nas dotaknejo, a hkrati poskušamo ostati v nekem našem balončku. Vemo, da bomo na koncu koncev na parketu samo mi in da moramo biti iskreni predvsem eden od drugega ter da damo tisto, kar se od vsakega tudi pričakuje. Zagotovo bi si želel več pozitive in podpore, ne glede na to, kdo igra in kdo vodi izbrano vrsto … Tudi zdaj, ko sploh še nismo šli na to evropsko prvenstvo, se ves čas govori le o neki slabi energiji, tako da upam, da bomo z borbenostjo poskušali to preobrniti.
S slabo energijo verjetno merite predvsem na komentarje javnosti, ki si glede na javno izražena mnenja želi sprememb v izbrani vrsti in tudi na Košarkarski zvezi Slovenije?
Da, tu ste tudi mediji, ki si tako kot javnost želite sprememb, a nikakor ni samoumevno, da bi spremembe prinesle kaj dobrega. Ta reprezentanca je dokazala, da lahko igra vrhunsko košarko, a smo oz. so nosilci vsako leto starejši, prihajajo novi igralci, vsak manko se pozna in vsak igralec prinese spremembo. Če pomislim samo na preteklost, smo imeli takrat v kvalifikacijah za olimpijske igre v Kaunasu dvanajsterico, ki je neverjetno "kliknila" med sabo. Sam bi rekel, da še bolj kot leta 2017. Naš ekipni duh je bil še na višji ravni, čeprav po kvaliteti ni bilo tako.
Za uspeh se mora uskladiti res vse, leta 2022 se je na evropskem prvenstvu vse podrlo in od takrat se je ustvaril pritisk po spremembah. Ne vem, kaj bo sledilo po tem prvenstvu, niti o tem ne razmišljam, zase vem, da bom poskušal svojo zgodbo končati na najboljši mogoč način, hkrati pa bom po koncu reprezentančne poti ne glede na rezultate največji navijač reprezentance, saj vem, koliko dela in odrekanja je v ozadju. Lahko zagotovim, da si vsi tu v reprezentanci želimo delati kar se da najbolje v dobro slovenske košarke in da vsak daje svoje maksimum.
Slovenija je na EuroBasketu 2022 nepričakovano izpadla v osmini finala.
Vas potem te besede graje, obtoževanja in kritike še posebej bolijo in prizadenejo?
Ne bi rekel, da me bolijo, bolj ne razumem, s čim smo si zaslužili takšen odnos. Da, na evropskem prvenstvu 2022 smo bili zmožni poseči višje, a je bil tisti en poraz usoden, takšen je sistem tekmovanja, da te en slab dan lahko odnese. Še vedno trdim, da bi nas tista Poljska dobila na eni izmed desetih tekem, in ravno to srečanje se je zgodilo takrat.
Potem v Grčiji na kvalifikacijskem turnirju za olimpijske igre enostavno v tistem trenutku nismo bili konkurenčni. Že po evropskem prvenstvu je bilo slabo, zatem pa je vse skupaj eksplodiralo, a še enkrat lahko zatrdim, da smo na vseh tekmovanjih dali svoj maksimum, govorilo se je marsikaj, a vsi smo dali vse, kar je bilo v danem trenutku možno. Enostavno ni mogoče, da takšna izbrana vrsta, kot je naša, drži primat deset let, baza igralcev enostavno ni takšna, kot je pri nekaterih drugih velesilah. Včasih bi si res želel, da bi ljudje dobili vpogled v naše treninge, koliko je tu nekega trdega dela in vlaganja.
Ves čas je v javnosti na tnalu za odstrel tudi selektor Aleksander Sekulić. Kako sami gledate na leta sodelovanja v izbrani vrsti z njim?
V ekipnih športih je nekako stalnica, da je ob neuspehu trener tisti, ki je prvi na tnalu za odstrel. Res je že dolgo z nami, sam ga res spoštujem, z njim smo se tudi uvrstili na olimpijske igre, takrat je bil za mnoge najboljši trener, po nekaj slabših izidih pa se plošča takoj obrne. To je v športu kar stalnica. Mislim, da selektor Sekulić dobro prenaša pritisk, ki pride s to vlogo, tako kot mi daje svoj maksimum, za reprezentanco želi le najbolje in sam mu zaupam tako kot preostali fantje. Če mu ne bi, zagotovo ne bi bil tukaj z nami. Poznam ga že 15 let, vem, koliko časa nameni košarki, koliko časa nameni pripravi na tekmece in koliko dela nameni izbrani vrsti. Kot sem že rekel, ko ti gre, si najboljši, ko ti ne gre, si najslabši. Žal mi je, da je deležen toliko pritiskov, a sem hkrati vesel, da je na koncu do nas še vedno pozitiven in v vsakem trenutku pripravljen na trdo delo.
"Mislim, da selektor Sekulić dobro prenaša pritisk, ki pride s to vlogo, tako kot mi daje svoj maksimum," pravi Murić.
Dogajanje okoli Zorana Dragića je le še en dokaz več, da res nihče nima zagotovljenega mesta v izbrani vrsti in da ne glede na izkušnje in doprinos v zadnjih letih to v tem primeru ne igra vloge. Tako je tudi v vašem primeru, kajne?
Zagotovo in tega se vsi zavedamo. Iskreno, ko sem se pred zborom dobil s selektorjem, mi ni zagotovil mesta v izbrani vrsti, pa sem košarkar z največ nastopi v zgodovini, in mislim, da je to edino prav. Vedno rečem, da mora igrati 12 najboljših košarkarjev, če jaz to ne bom, bom z veseljem odstopil mesto boljšemu v reprezentanci. Reprezentanci sem vedno dal vse, kar sem lahko, in tako bo tudi zdaj. Če bo strokovni štab odločil, da to ni dovolj, bom to spoštoval. Doma me čaka družina, če ne bom tu mogel dati svojega, bo to mesto zapolnil nekdo drug. Tu sta Radović in Ščuka, ki jima popolnoma zaupam in bom vesel za kogarkoli bi ali bo morda zasedel to mesto, ker vem, koliko vsi dajejo reprezentanci.
Pa vseeno, glede na to, da je to vaše zadnje reprezentančno dejanje, je zaradi tega vsak trenutek še bolj poseben ali ste povsem osredotočeni samo na svoje delo?
Moja osredotočenost je povsem na ekipi, ne mislim nase in na to, kaj vse prinaša. Rad bi, da bi bila ta zgodba čim lepša, ne glede na rezultat. Pomembno je, da smo odkriti eden do drugega, da ni ljubosumja, egoizma, da igra tisti, ki si zasluži in se bori za slovenski grb, tako kot smo se vsi do zdaj. Če bomo dali svoj maksimum, potem tudi ne bo nobenih obžalovanj. Reprezentance so res močne, krog favoritov pa je res širok. Tudi v preteklosti smo bili mi del tega, ne glede na to, da po imenih nismo bili nikoli kos najboljšim.
Z Luko Dončićem ga veže veliko prijateljstvo.
Vedno, ko je govora o reprezentanci, ne moremo mimo Luke Dončića, ki je v reprezentanci praktično odrasel pred vašimi očmi. Kakšen je Luka danes v primerjavi s tistim Luko, ki je debitiral v članski vrsti?
V prvi vrsti je res dozorel kot človek, kot oseba. Vsi vemo, kakšna sezona je za njim in kaj vse se je zgodilo, tako da sem bil res fasciniran, kako je to prenesel, na koncu pa se še vedno odzove vsakemu klicu reprezentance, tako da smo res lahko veseli, da ga imamo. Vemo, kaj nam lahko da, vemo, kje ga moramo ščititi, in delamo na tem, da tudi njemu kakšno stvar olajšamo in ni celotno breme zgolj in samo na njem. Če bomo želeli tja, kamor si želimo, potem bomo potrebovali vseh 12 košarkarjev, ne zgolj njega.
Zelo opevana je tudi njegova telesna preobrazba. Tudi vi ste bili poleti pogosto z njim, pogosto sta igrala tudi padel.
Mene je s svojim zagonom in delom res fasciniral. Poleti sva veliko skupaj trenirala in v enem trenutku je imel samo še kilogram več od mene, tako da sem se tudi jaz malce zamislil nad sabo in sem moral tudi jaz na dieto (smeh, op. p.). Vsa čast Luki, dokazal je, da lahko naredi vse, kar si zamisli, in izgubiti 15 kilogramov v dveh mesecih pri njegovi postavi, ko že tako ali tako ni imel pretiranega števila kilogramov, je res težko. Dokazal je, kako je discipliniran in da za vsemi njegovimi uspehi tičita trda volja in nepopuščanje. Zastavil si je cilj in ga tudi dosegel. Starejši ko je, bolj je zrel, in verjamem, da bo samo še boljši tudi kot košarkar. No, če je to sploh še mogoče. Čeprav je dosegel že vse, kar je mogoče doseči, ljudje na koncu še vedno najdejo nekaj, da lahko grajajo. Veliko lažje je kritizirati kot hvaliti, Luka prenese res marsikaj in s tem tudi nam olajša naše delo.
Poleg Klemna Prepeliča veljate za najbolj vokalnega vodjo v tej izbrani vrsti. Kako sami vidite svojo vlogo po vseh teh letih v izbrani vrsti, še posebej letos, ko je še več mladih košarkarjev kot sicer?
Mlajšim poskušamo pomagati po najboljših močeh, vsi so željni dokazovanja in včasih, ko kaj ne gre po njihovih pričakovanjih, smo tukaj mi izkušenejši, da jih dvignemo in jim pokažemo, da ni konec sveta. Pomembno je, da v reprezentanci samega sebe in svoje potrebe postavljaš v drugi plan, to poskušamo prenesti tudi na mlade, ker je igranje v izbrani vrsti ali reprezentanci popolnoma nekaj drugega in sta to dva povsem drugačna pojma. Vsi ti mlajši so bili v svojih generacijah vodje, zdaj vodje že imamo, potrebujemo pa vojake. In to je pomembno, s tem da jim ne smemo zbiti samozavesti, in tudi če zgrešijo dva meta, potem z odločnostjo in samozavestjo poskusijo še tretjič.
Pri vsakem uspehu je pomembno, da je v moštvu prava hierarhija, da so vloge točno določene. Je v letošnji reprezentanci tako?
Če bi rekel, da to že imamo, bi se zlagal. Mislim, da nam to vsak trening bolj in bolj uspeva. Stvari so res dobro zastavljene, mladi so nam dali veter v krila z energijo in hitrostjo. Videti je, da smo bolj lačni kot v nekaterih preteklih dejanjih, pozna se nova moč in tega sem res vesel. Kljub temu da se Nebo in Čančar nista odzvala vabilu, so zadeve videti veliko bolje, kot sem mislil najprej. Vesel sem, da je se je tudi Alen Omić tako hitro odzval pozivu in da so tudi preostali fantje storili korak naprej in se ne bojijo tega izziva.
Vlatko Čančar je pet pred dvanajsto odpovedal nastop v izbrani vrsti.
Omenili ste odpovedi Josha Neba in Vlatka Čančarja. Kako ste sami sprejeli ti dve novici?
Iskreno sem bil zelo šokiran. Še na zboru sem dejal, da sem vesel, da so se vsi odzvali vabilu, naslednji dan pa sem izvedel, da ju ne bo. Nisem niti vedel, kako se bomo brez njiju znašli, ker sta bila za to reprezentanco res pomembna igralca. Pri tako majhen bazenu, kot je slovenski, se to zagotovo pozna. Zagotovo bomo zdaj igrali drugače, nikakor pa to ne pomeni, da bo slabše. Poskušali bomo izkoristiti neke naše prednosti oz. igrati na nekoliko drugačen način.
Že prej sva omenila, da sta za vami solidna sezona in uspešna vrnitev po poškodbi. Ste pripravljeni na napore, ki jih prinaša turnir, kot je evropsko prvenstvo?
Fizično sem dobro pripravljen, da se stepem z vsakim tekmecem in da storim tisto, kar je treba. V obrambi bom zagotovo opravil svoje, kolikor me bodo potrebovali, sem pripravljen tudi za napadalne vložke. Za zdaj sem zadovoljen, čaka nas kar nekaj tekem in sem nared. Upam, da se bo moja pripravljenost pokazala tudi na parketu in da ne bom razočaral Slovenije. Že res dolgo sem v športu, moje telo je preneslo že številne napore in se ob tem nekako veselim tudi slovesa od izbrane vrste, ker vem, da bom imel potem več časa tudi za pripravo na klubsko sezono.
Z Martinom Krampljem na zboru
Aleksej Nikolić je pred enim izmed treningov dejal, da je celotna reprezentanca še bolj motivirana kot pred zadnjimi tekmovanji, da je opazno še več želje in da ste lačni dobre košarke. Bi se strinjali?
Iskreno tudi sam čutim neko dodatno energijo, z vsemi temi odpovedmi so v ospredje prišli tudi nekateri igralci, ki verjetno sicer ne bi, in to je še dodatno dvignilo motiv te reprezentance. Aleksej je res neverjetno motiviran, odlično trenira in na parketu res deluje odlično, tudi on je postal eden izmed vodij, bolj je vokalen in je drugačen košarkar, kot je bil. Svojo priložnost je odlično izkoristil tudi Martin Krampelj, pa vsi mladi, ki res dobro krpajo luknje. Upam, da v tej želji ne bomo pregoreli in da bomo pokazali tisto, česar si želimo.
Preberite še:
