zastoj
promet
Sreda, 20. 8. 2025, 4.00
41 minut
Fantomski zastoji – še vedno neizkorinjen pojav na avtocestah
Je avtomobilov preveč ali so vzroki tudi drugje? Fantomski zastoji spet krojijo promet.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,15
Tudi ta konec tedna bo na slovenskih cestah močno obremenjen in tako bomo še enkrat več poročali o zastojih, morda tudi fantomskih – zakaj nastanejo in predvsem kako se jim izogniti?
Čeprav smo že v drugi polovici avgusta, skrajnih razmer na slovenskih avtocestah še ni konec. V poletnih mesecih je na avtocesti povprečno manj domačih voznikov in zato je tudi prometa manj, toda pojavljajo se konice ob najbolj obremenjenih koncih tedna. Takrat slovenski avtocestni križ preplavijo turisti, ki so letos močno obremenili tudi prometne koridorje v sosednih državah.
Poleti so o rekordnih zastojih poročali iz Nemčije in Avstrije, nedavno je bil močno povečan promet med Zagrebom in Zadrom. Tudi ta konec tedna se bo uvrstil med dni, ko bo gostota prometa na slovenskih avtocestah močno povečana.
Znani so najbolj obremenilni odseki
Po podatkih prometno-informacijskega centra je na vrhuncu poletja najbolj obremenjen začetni del primorske avtoceste med Ljubljano, Brezovico in Vrhniko, kjer število osebnih avtomobilov povprečno dnevno preseže mejo 70 tisoč. Pri Postojni jih je nato ob konicah že kakih deset tisoč manj.
Na Štajerskem dnevno pelje od 40 do 50 tisoč avtomobilov, a tam letos razmere kroji dolgotrajna zapora ob vzdrževalnih delih pri Slovenskih Konjicah. Tam bodo septembra predvidoma v vsako smer že odprli po dva pasova ter tako potek del skrajšali za en mesec.
Večna tema fantomskih zastojev, ki še vedno ostajajo realnost
Najbrž ste se kdaj na avtocesti ali hitri cesti znašli sredi zastoja. Po nekaj minutah počasnega premikanja meter za meter je promet nenadoma stekel normalno, pri tem pa niste opazili očitnega vzroka nastanka zastoja. Na odstavnem pasu ni bilo ne razbitih ne pokvarjenih avtomobilov, tudi vzdrževalci niso zaprli katerega izmed prometnih pasov.
Tako imenovani fantomski zastoj izvira predvsem iz premajhne varnostne razdalje med vozili oziroma premalo konstantne hitrosti prometa. Primer: avtomobil v koloni nenadoma zmanjša hitrost, upočasni ali celo začne zavirati. Prižgejo se zavorne luči, zato hitrost zmanjša tudi vozilo za njim, enako mora hitro narediti tudi naslednji avtomobil in tako naprej.
"Prometni zastoji nastanejo zaradi povečanega prometa, cestnih zapor in prometnih nesreč. Fantomski zastoji nastanejo zaradi tako imenovanega učinka elastike; nekdo močno upočasni, kolona za njim močno upočasni in to ustvari zamaške. Drugi razlog za take zastoje je tudi opazovanje z druge strani avtoceste, kadar se pripeti nesreča," se je v Odmevih na nacionalni televiziji tega pojava dotaknil Andrej Ribič, predsednik uprave Darsa.
Nekaj vozil le upočasni, zadaj se morajo avtomobili že povsem ustaviti
Če je med avtomobili vsaj za avto ali dva prostora, zaviranje prvega nima nujno neposrednega vpliva na hitrost celotne kolone vozil za njim. Ko upočasni, ima voznik za njim dovolj manevrskega prostora in lahko kljub nezmanjšani hitrosti ostane na relativno varni razdalji.
Kadar pa vozi "na odbijaču" vozila pred seboj, mora sunkovito zavirati tudi sam. To nato sproži verižno reakcijo v koloni vozil za njim. Če vsi vozijo z občutno premajhno varnostno razdaljo, morajo zavirati, dvajseti ali trideseti avto v koloni pa mora že povsem ustaviti.
Fantomski prometni zastoj se začne povečevati, ker vozila na začetku zastoja ponovno speljujejo počasneje kot nova vozila zadaj v ta zastoj prihajajo. Med neposrednimi razlogi so tudi menjave prometnih pasov ali združevanje vozil z dveh na en prometni pas, kar je zaradi premajhne razdalje med vozili zelo oteženo in zahteva zaviranje oziroma ustavljanje.
Zakon je glede varnostne razdalje jasen, toda …
Zakon o pravilih cestnega prometa zapoveduje varnostno razdaljo dveh sekund med vozili (ob hitrosti 80 kilometrov na uro to pomeni 44 metrov med vozili) in hkrati dovoljuje izjemo enosekundnega razmika, ko je kolona vozil zelo strnjena in vozi z občutno zmanjšano hitrostjo.
Toda prometna realnost je kljub policijskemu nadzoru varnostne razdalje povsem drugačna. V prometnih konicah so avtomobili v Sloveniji (enako je seveda tudi v večini drugih evropskih držav) močno strnjeni in vozijo z izjemno majhno varnostno razdaljo. Če nekdo pusti deset ali 20 metrov razdalje do vozila pred seboj, se v ta prostor z desnega prometnega pasu pogosto vrine drugo vozilo. Ob znani prometni gostoti – na obvoznici okrog Ljubljane dnevno v povprečju v eno smer pelje več kot 30 tisoč vozil – so fantomski zastoji ali verižna trčenja skoraj samoumevna posledica.
Kako izkoreniniti fantomske prometne zastoje?
Branko Nastran, direktor prometno-informacijskega centra, je v Siolovem podkastu spregovoril tudi o tematiki tovrstnih zastojev. Proti njim se upravljavci prometa skušajo boriti predvsem s pametnim prilagajanjem prometa. S prilagoditvijo omejitve hitrosti je namreč mogoče doseči večjo pretočnost prometa. Kadar se peljemo počasneje in pri tem upoštevamo vsaj realno varnostno razdaljo, je vožnja lahko bolj tekoča, mirna in tudi hitrejša.
"Promet je dinamična stvar. Zelo pomembno je, koliko imamo časa, da se prilagodimo vožnji vozila pred seboj. Več ko je časa, bolj elastična in bolj tekoča je vožnja. Agresivno zaviranje zelo poveča prometne zastoje in takrat nastanejo fantomski zastoji. Prometniki so izračunali, da je v času večje zasedenosti optimalna hitrost med 80 in 90 kilometri na uro. Sposoben algoritem bo tudi na slovenskih avtocestah znal meriti gostoto prometa in bo izračunal idealno hitrost za vozila – če bi se seveda te omejitve nato tudi vsi držali," je povedal Nastran.
