Druga kariera
Nedelja, 28. 12. 2025, 4.00
12 ur, 44 minut
Športni pregled leta 2025 (4.): izjave iz Sportalovih Drugih karier
Sportalovi gostje Druge kariere so povedali ...
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,01
Eden od gostov Druge kariere je bil tudi nekdanji nogometni vratar Nejc Vidmar.
Iztekajoče se leto 2025 je bilo še eno od tistih, ki so postregla z bogatim naborom sogovornikov v Sportalovi nedeljski rubriki Druga kariera. Zbrali smo jih z vseh vetrov in jih povprašali, kako so po koncu aktivne športne poti vstopili v svet svežih izzivov in se prilagodili novi realnosti. Na Sportalu se veselimo korakanja proti številki 450, do takrat pa vas spomnimo, kaj so nam nekdanji športniki zaupali v zadnjih mesecih.
Nejc Vidmar
"Po koncu kariere sem vlekel logične poteze kot drugi nekdanji športniki. Pač preizkusiš se v tistem, kar najbolje znaš in v čemer si najbolj domač. Poskusil sem biti trener. Je pa tako, da se v Sloveniji glede tega še razvijamo in smo podhranjeni glede kadra. Drugače sem si predstavljal to delo," pravi nekdanji ljubljenec navijačev Olimpije in slovenski nogometni reprezentant Nejc Vidmar, ki je poslanstvo, da bi pomagal drugim, prepoznal kot svoj prihodnji življenjski projekt.
Mateja Svet
Predstavil nam ga je v obširnem pogovoru, polnem anekdot in prigod, v katerih ni manjkalo znanih imen slovenskega športa. Med temi je spregovoril tudi o krstni botri Mateji Svet, ki mu je v zahtevnih trenutkih zelo pomagala: "Mateja je naša sorodnica po mamini strani. Je moja krstna botra, dolgo se poznava. Tini Maze sem lahko tako ponosno povedal, da imamo tudi mi v družini šampionko, ki mi je pomagala ob najtežjem trenutku v življenju. To je bila tista tekma, na kateri sem negativno odločil večni derbi, tako da smo tudi zaradi moje napake v Stožicah proti Mariboru izgubili z 2:4. Takrat sem bil čisto na dnu, naslednji dan pa sem prejel sporočilo od Mateje. Pred tem se nisva videla več let, a mi je napisala dolgo sporočilo. Ko te tolaži okolica in ti govori, saj bo, ti to nič ne pomaga. Ko pa ti to sporoči nekdo, kot je Mateja, šampionka takšnega kova, ki je bila še na višji ravni od mene, in ti pove nekaj stvari, pa je to povsem drugače. Zelo mi je pomagala. Nikoli je kot krstne botre nisem potreboval bolj kot takrat. In to izkušnjo sem nato delil s Tino Maze."
Alenka Potočnik Anžič
"Svojo pot v Evropi je to ogromno podjetje začelo z nami in našo poslovno enoto. Tako imamo danes mi evropsko centralo za podjetje Hisense, ki je res ugledno podjetje na področju gospodinjskih aparatov in tehnologije. Jaz sem odgovorna za marketing za celotno Evropo, v Velenju imam svojo marketinško ekipo z okoli 30 ljudmi, ki pripravljamo generalne smernice, strategijo in nadzorujemo tudi prodajne enote, ki jih je 30 po celotni Evropi," je o delu svojih zadolžitev v drugi karieri dejala nekdanja košarkarica, danes pa med drugim tudi direktorica marketinga v Hisense Europe in predsednica Rokometnega kluba Celje Pivovarne Laško Alenka Potočnik Anžič.
Alenka Potočnik Anžič
Jurij Goličič
"Rekel bi, da je covid-19 močno spremenil letalstvo. Kar zadeva vojna žarišča in podobno, pa je sploh problem, seveda. Sploh tukaj na Bližnjem vzhodu, od koder se leti po vsem svetu, je veliko raznih nevarnih con ali pa con, v katere ni vstopa. Treba se je kar izogibati. Politika zagotovo zelo vpliva na letenje. Marsikaj se da obiti, ampak v določenih trenutkih, spomnim se pred kratkim, ko je bil Iran zaprt, smo morali leteti vsenaokrog. In da, lahko postane kar zanimivo," se zahtevnih časov v drugi karieri spominja nekdanji hokejist Jurij Goličič, ki je že med kariero vzljubil letenje.
Jurij Goličič na svojem delovnem mestu.
Andreja Holsedl
"Ne morem reči, da karkoli obžalujem, niti si ničesar ne očitam. Če bi imela možnost kaj popraviti, bi popravila samo tisto, česar nisem naredila – ne tistega, kar sem. Ko sem zaključila svojo športno pot, sem bila povsem pomirjena. Vem, da sem dala vse od sebe, da sem iztisnila svoj maksimum. Šport me je ogromno naučil in mi dal orodja, ki jih danes uporabljam pri delu s športniki. Že v času športne kariere sem začela sodelovati s športnim psihologom, zato to izkušnjo zdaj zelo dobro razumem tudi z druge strani," je poudarila nekdanja kolesarka Andreja Holsedl, ki je ljubezen do športa in psihologije združila v poklic športne psihologinje, v katerem neizmerno uživa.
Andreja Holsedl
Ivica Vulić
"Nisem želel biti v nogometu do 35. leta in životariti. Sem pa ob nogometu študiral, že ko sem bil v reprezentanci. Saj vemo sami, kako lahko profesionalni športnik študira. Ne moreš vsega narediti redno. In sem se leta 2001, torej v najboljših letih, ko sem bil star 27 let, odločil, da profesionalni nogomet pustim in se v celoti posvetim študiju. Hitro sem zaključil prvo stopnjo ekonomske fakultete v Mariboru in naredil še specializacijo. Ko sem zaključil študij, sem se zaposlil v zavarovalništvu in se izobraževal v poslu. Začel sem iz nič kot prodajnik na terenu pet, šest let, potem sem postal vodja, pomočnik direktorja, direktor, danes pa opravljam nalogo izvršnega direktorja za prodajo v Zavarovalnici Triglav. Vlagal sem trud in postopoma napredoval. Poleg tako zahtevnega dela imam še tri otroke in mi nekako uspeva usklajevati vse obveznosti. Ponosen sem na vse to, če povem iskreno," je čas v preteklost zavrtel nekdanji nogometaš, ki je v drugi karieri postal izvršni direktor na zavarovalnici, Ivica Vulić.
Ivica Vulić
Lamin Diallo
"Resnično težko je bilo končati kariero. Najbolj zato, ker sem razočaral samega sebe. Imel sem velika pričakovanja. Moj cilj je bil, da bi si ustvaril kaj materialnega. Da bi si od nogometa lahko kupil vsaj stanovanje. Potem pa sem ugotovil, da mi nogomet nikoli ni dal tega, kar sem si želel ... Edino logično mi je bilo, da ostanem v svetu nogometa. Vsi so me spraševali, ali bom postal trener, a se v tej vlogi nisem nikoli videl. Občudujem trenerje. To je zelo nehvaležen poklic, v Sloveniji pa je premalo mest za vse," pravi nekdanji nogometaš Lamin Diallo, ki je pri 30 letih ocenil, da je napočil čas za slovo. Zdaj stik z nogometom ohranja kot novinar. Stopil je na drugo stran mikrofona, nase pa opozarja tudi v glasbenem svetu kot prodorni izvajalec Dia.
Lamin Diallo
Maja Vtič
"Če pogledamo v sam razred, ti je kot učitelju pomembno, da pridobiš zaupanje učencev, da jim daš motivacijo, da ti sledijo in opravijo stvari, ki jih morajo. Danes je v šoli drugače, kot je bilo včasih. Tudi starši delujejo drugače. Treba je najti pravi način vodenja. Rekla bi, da mi je v tem času uspelo, da način, ki sem ga vpeljala, deluje. Zdi se mi, da otroci cenijo poštenost, da začutijo, da jim želiš predati znanje. Pri tem moraš biti na neki način strog, v določenih trenutkih pa moraš znati biti tudi zabaven, jim pomagati, da se sprostijo, in pridobiti njihovo zaupanje. Če nekaj rečeš, moraš to tudi narediti," pravi nekdanja smučarska skakalka Maja Vtič, ki je leta 2023 potiho končala športno pot, sprejela nenadejano priložnost in vstopila v drugo kariero. Ta jo je odpeljala nazaj v šolo, kjer se je kljub nekaterim pomislekom znašla bolje, kot je mislila, da se bo.
Maja Vtič
Gregor Krušič
"Velika prelomnica v mojem življenju se je zgodila pri 27 letih, ko je umrl moj oče. Takrat sem prevzel podjetje, ki se je ukvarjalo z bankomati. Šlo je za zelo kompleksen posel, ki je čez noč padel name. To je bila resna prelomnica v mojem življenju. Doma smo se odločili, da bom podjetje prevzel jaz, kar me je osebnostno in življenjsko močno streznilo. Dve ali tri leta nisem stopil iz pisarne, brez dopustov, brez prostega časa. A prav ta izkušnja me je poslovno izjemno izoblikovala. Lahko rečem, da je bila to pozitivna posledica sicer velike družinske tragedije," pravi nekdanji teniški igralec Gregor Krušič, ki danes v tuji organizaciji zaseda položaj, ki ga ni pred njim še noben Slovenec.
Gregor Krušič
Alex Cisar
"Psihofizično stanje je eden najpomembnejših elementov, sploh zato, ker se velika večina letalskih nesreč zgodi zaradi človeškega faktorja. Še vedno smo ljudje tisti, ki smo šibek člen znotraj verige, kjer se zadeva lahko podre. Zato se znotraj celotne letalske industrije daje res velik poudarek na medčloveški komunikaciji in medčloveškem sodelovanju znotraj 'kokpita'. Ker so tukaj določeni fenomeni oziroma določeni zakoni, ki se jih moramo kot piloti držati, da sta komunikacija in sodelovanje učinkovita in na ta način tudi varna. Varnost je vse in zato imamo piloti tudi vsako leto preverjanje zdravstvenega stanja, kjer se preveri, če smo fizično, pa tudi psihično zdravi," o pomembnih dejavnikih svojega poklica v Drugi karieri pravi nekdanji biatlonec Alex Cisar.
Alex Cisar
Uroš Šerbec
"Po poškodbi rame dolgo nisem mogel preboleti, da je takšna smola končala mojo kariero. Po izpahu rame sem najprej skušal opraviti rehabilitacijo brez operacije, a neuspešno, nato je sledila operacija, ki je bila zelo slabo narejena. Takoj po operaciji so mi na ramo in roko nadeli mavec, tako da sem bil povsem nemobilen. Če ne bi takrat spoznal fizioterapevta Mateja Čeboklja, bi bil danes z gotovostjo invalid, ker roke verjetno ne bi mogel pošteno premikati. Takrat sva dva meseca res neprestano delala, da sva jo spravila v kolikor toliko normalno stanje," se je zahtevnega obdobja športne kariere spomnil nekdanji rokometaš Uroš Šerbec.
Uroš Šerbec
Lojze Petek
"Poznavanje skokov mi je kar precej pomagalo. Veš, kako težko je v takšnih situacijah, in lažje opišeš ter razložiš stranki. Znaš se postaviti v njeno kožo in si pozoren na vse. Nekateri nato gojijo večje zaupanje, če jim znaš razložiti, kaj se v določenem trenutku dogaja s telesom. Psihologe imajo skakalci svoje, zato se v to ne vtikam. Se pa na mizi sprostijo. Ko se sprostijo mišice, se sprosti tudi telo. Takrat si ena na ena s skakalcem in pride na plan kakšna druga debata, ki je sicer ne bi načeli," pravi nekdanji smučarski skakalec Lojze Petek.
Lojze Petek
Luka Pibernik
"Trudil sem se maksimalno in toliko je neslo, če se izrazim po domače. Danes bi marsikaj spremenil, ampak očitno se je moralo zgoditi tako, kot se je. Nimam si česa očitati, takrat smo imeli tako znanje in smo delali tako, kot se je takrat delalo, je pa dejstvo, in to lahko potrdi vsak kolesar, da bi marsikatero stvar spremenil oziroma jo izpeljal drugače," pravi nekdanji profesionalni kolesar Luka Pibernik, ki je leta 2020, po sili razmer, pri 27 letih zaključil športno kariero. Čeprav je bil prepričan, da je s kolesarstvom opravil za vedno, je tudi v Drugi karieri močno povezan z njim.
Luka Pibernik
Maja Mihalinec Zidar
"Vem, kaj pomeni olimpizem, tekom cele svoje kariere sem verjela v te olimpijske vrednote, jih poskušala uresničevati in zdaj se tukaj to moje delo nadaljuje v sklopu širjenje olimpijskih vrednot. Poteka na malo drugačen način, ne sodelujem kot športnica, ampak kot del ekipe, ki podpira športnike in hkrati tudi skrbi za širjenje olimpijskih vrednot v družbi na splošno," o svojih novih zadolžitvah pravi nekdanja atletinja Maja Mihalinec Zidar.
Maja Mihalinec Zidar
Tjaša Vozel
"Trenerjeva smrt me je zelo prizadela. Nisem bila pripravljena iskati novega trenerja, vprašanje bi bilo, ali bi se z njim sploh ujela. Igor me je poznal do potankosti. Odločila sem se, da moram iti v življenju naprej, da moram od nečesa tudi živeti. Igor mi je vedno govoril, da sem kot računovodkinja. Vedno sem morala imeti zabeležene vse stotinke ... Še danes se nasmejem ob teh spominih," o glavnem razlogu za konec kariere pravi nekdanja plavalka, še vedno lastnica nekaterih državnih rekordov, Tjaša Vozel, ki je hitro vstopila v drugo kariero, v kateri njen vsakdan, tako kot med športno potjo, zapolnjujejo številke.
Tjaša Vozel
Mike Urbanija
"Zagotovo je bolezen imela ogromen vpliv, ker dolgo ni bilo nobene pametne rešitve. Hodil sem k zdravniku, ampak potem nehal verjeti, da bo sploh še kaj pomagalo. Mogoče je pomagalo za naprej in da malo drugače gledam na nekatere stvari. Ob tem bi rekel, da je verjetno vse to pustilo posledice za naprej, ko sem še vseeno imel zelo veliko poškodb in drugih težav. Rekel bi, da je bilo tega nadpovprečno veliko v primerjavi s preostalimi. Lahko bi bilo povezano tudi s tem ali pa s čim drugim. To je težko reči. Pomagalo zagotovo ni," pavi nekdanji teniški igralec Mike Urbanija, ki si v svoji drugi karieri vse bolj utira pot v trenerskem poslu.
Borut Fonda
"Veliko ljudi pride k meni šele takrat, ko imajo določeno težavo, čeprav bi moral biti bike fitting predvsem preventiva. Največ mi pomeni, ko lahko skupaj poiščemo vzroke in jih odpravimo. Pogosto se izkaže, da razmišljanje zunaj okvirjev in preizkušanje nekonvencionalnih metod prinašata najboljše rezultate. Na to sem najbolj ponosen," pravi dr. Borut Fonda, nekdanji smučar in gorski kolesar ter doktor športnih znanosti, ki je svojo ljubezen do športa znal pretopiti v uspešen posel.
Borut Fonda
Slaviša Goranović
"Meni je bilo oboje všeč, ampak kako to združiti? Enostavno sem se spustil v tok dogodkov, da nisem rekel ne niti športu niti poklicu. Frizersko šolo sem končal in potem je prišlo vabilo za služenje vojaškega roka. Tam sem tudi malo dozorel, tudi tisto je pustilo pečat. Tega nove generacije niso več vajene. Potem sem spoznal mali nogomet in ta mi je dal veliko več manevrskega prostora. Lahko sem hodil v službo, lahko sem se s svojimi mentorji dogovarjal, kdaj bodo dnevi izobraževanja, kdaj bodo delovne sobote. In sem iz druge lige na Igu prišel v Litijo in že naslednje leto smo bili državni prvaki," o združevanju športne in druge kariere pravi umetnik z nogometno žogo in frizerskimi škarjami Slaviša Goranović.
Slaviša Goranović
Tilen Bartol
"Vedno sem si želel imeti svojo gostilno. Od nekdaj sem si govoril, da bi jo bilo lepo imeti. Čeprav ni moja, sem v tem letu spoznal, da gre za zelo zahtevno delo. Zagotovo je bolj zahtevno, kot sem si predstavljal, sploh če si odprt vsak dan, je treba delati tudi ob nedeljah, praznikih. Težje je, kot sem si mislil. A zdaj, ko so se stvari malo umirile, mi je vseeno lažje," pravi nekdanji smučarski skakalec Tilen Bartol, ki ga je življenje po koncu športne poti odpeljalo v gostinstvo. Danes na lastni koži spoznava, kako močno se realnost tega posla razlikuje od ideje, ki jo je nekoč imel.
Tilen Bartol
Meta Hrovat
"Moram reči, da sem kar presenečena nad tem, koliko časa telo potrebuje, da si opomore in se "obnovi" po takšnem dogodku. Zdaj je teh posledic čedalje manj, imela sem veliko težav z desnim očesom, ki se mi je ves čas solzilo, malce sem tudi slabše videla, a to se še vedno popravlja. Čutim nekakšne manjše posledice, a glede na to, kako bi se vse skupaj lahko razpletlo, se ne bi moglo končati bolje. Enako je tudi s poškodbami, ki so me pestile med kariero, še posebej s kolenom. Res sem vesela, da me danes ne boli nič, da se počutim dobro in da lahko počnem stvari, ki so mi ljube," se je zahtevnih dni spominjala nekdanja alpska smučarka Meta Hrovat.
Meta Hrovat
Zoran Jerončič
"V bivši Jugoslaviji si je bilo težko predstavljati, da bi kdo dal odpoved v taki službi! Jaz sem pokončno hodil čez prehod za pešce, tako sem bil ponosen. Naš tata je bil tako važen: 'naš pob je na banki'. In ko sem prosil, ali lahko dobim prosto, da bi šel v Italijo trenirat, mi niso odobrili. Zato sem rekel šefu, naj mi da list papirja, in sem napisal odpoved. Čez 15 ali 20 let so me moji kolegi vprašali, kako mi je uspelo, in zakaj so oni še zmeraj na banki. Ker moraš v določenem trenutku potegniti črto, vlak gre mimo, in če ne ujameš zadnjega vagona, je konec. V sebi sem čutil, da mi odbojka in šport dajeta veliko in da lahko na tem področju naredim lepe stvari. In sem napisal odpoved," se je nekih drugih časov spomnil odbojkarski trener Zoran Jerončič.
Zoran Jerončič
Denis Šme
"To je bil zame šok. Absolutno. Ko enkrat začutiš, da je to to, te vse skupaj šokira. Nikoli si nisem mislil, da bom nogometno kariero končal že pri 28 letih. Če bi se o tem pogovarjal pred kakšnim desetletjem, bi se mi to zdelo preprosto nepredstavljivo. V mojih rosnih letih bi to dojemal kot velik neuspeh. Sploh zato, ker vedno več nogometašev podaljšuje kariere celo po 40. letu. A takrat se mi je oglasil notranji klic, ki se je v meni nabiral že nekaj časa," je nekdanji nogometaš, danes pa novinar, strokovni komentator Denis Šme spregovoril o prelomni točki, ki nastopi v karieri vsakega profesionalnega športnika.
Denis Šme
Urban Remic
"Ne moreš si predstavljati, koliko detajlov je v ozadju. Vsak skakalec ima prilagojeno opremo. Če bi takrat vedel, kar vem zdaj, bi se vsega lotil drugače. V mlajših generacijah, če nisi bil talentiran, si dobil ene smučke in še to kakšne rabljene, če klub ni imel denarja. Drugače bi se lotil, če bi toliko vedel, kot vem zdaj. Vsak skakalec ima drugačen pristop do opreme, sebe. Pogovorimo se o njihovih skokih in tako vidimo več različnih zornih kotov," o razlikah v opremi med nekoč in danes pravi nekdanji smučarski skakalec Urban Remic.
Urban Remic
Boris Margeta
"Brez podpore žene Mateje verjetno ne bi vztrajal, tako pa sem se odločil, da nadaljujem. V glavi sem imel tisti moto, da ni pomembno pasti, ampak nazaj vstati in biti še boljši. Sojenja sem se nato lotil še bolj zavzeto, in če zdaj pogledam nazaj, lahko rečem le hvala bogu, da sem se tako odločil. Vaterpolo je prekrasen šport. Je pa vsak šport pomemben, vsakega spoštujem in moti me, da nekateri delijo športe na bolj in manj pomembne. Za tistega, ki trenira, igra, je njegov šport najpomembnejši in ni lepšega, kot videti veliko nadobudnih otrok, pa naj bo to na bazenu, stadionu ali v dvorani. Šport je krasna stvar in mislim, da moramo otroke usmerjati vanj," se je dogodka, ki je močno zaznamoval njegovo sodniško kariero, spomnil nekdanji vaterpolist, zdaj pa že vrsto let vaterpolski sodnik in v zadnjih letih tudi predsednik Svetovne vaterpolske sodniške organizacije (WWRA) Boris Margeta.
Boris Margeta
Gašper Berlot
"Na terenu pomagam pri vsem – snemam, analiziram skoke, sodelujem pri treningih. Ena glavnih zadolžitev pa je skrb za drese. Z Robertom Kranjcem sodelujeva zelo tesno – šivava, prilagajava kroje, preizkušava nove materiale. Pomaga tudi Irma. To področje me je zanimalo že kot tekmovalca, ker sem si želel izboljšav pri svojih dresih. Takrat to še ni bilo mogoče. Danes pa imamo šivalnico, znanje in ideje," o zadolžitvah druge kariere pravi nekdanji nordijski kombinatorec Gašper Berlot.
Gašper Berlot
Jan Žumer
"Pri meni je bilo ravno to velikokrat težava ... Male poškodbe, ki te ves čas spremljajo, pa še zmeraj treniraš, ampak nisi nikoli stoodstoten – te so najhujše. Te so tiste, ki ti na koncu tudi največ vzamejo. Ko vidiš, da si sposoben, ampak je vedno nekaj, česar se ne moreš znebiti. Pride poškodba, si onesposobljen za kakšen mesec, dva, prideš nazaj, si spet v redu. Si zdrav, nisi zdrav, zmeraj nekje vmes, a v atletiki ni prostora za take na pol zdrave ljudi," razmišlja nekdanji atlet Jan Žumer.
Jan Žumer
Muamer Vugdalić
"Na domači tekmi z Romuni sem imel razbito glavo. Pred koncem polčasa sem dobil komolec v glavo. Takoj so mi zašili glavo, tako da sem igral do konca tekme. Spomnim pa se, da me je v drugem polčasu vsakič, ko sem udaril žogo, oblila kri. Sodnik mi je večkrat dovolil, da sem lahko zapustil igro in se obrisal. Bilo je res neugodno. Vsakič, ko sem udaril žogo, mi je začelo krvaveti iz rane. Ni kaj, krvavo sem se boril," se je enega najbolj prepoznavnih prizorov v svoji karieri spomnil Muamer Vugdalić.
Muamer Vugdalić
Mia Radotić
"Že od malega sem imela več moške družbe okoli sebe in s tem nikoli nisem imela nobenih težav. Morda si mislijo, ona je punca, kaj pa ona ve, ampak mislim, da sem pokazala, da imam znanje, in so to sprejeli. Odgovornost je ogromna in v to delo veliko vlagam, maksimalno se trudim in sem dekletom na voljo. Trudim se, da bi jim predala čim več znanja, ne samo glede kolesarstva, ampak tudi kako izkoristiti vse, kar ponuja kolesarstvo, od tega, kako se obnašati v prometu, do tega, kako razmišljati in koliko je treba trenirati, da ti lahko uspe;" pravi nekdanja kolesarka Mia Radotić.
Mia Radotić
Dejan Bauman
"S športom sem bolj slabo povezan. Dobro, rad pogledam nogomet, to pa je tudi vse. Nogometa ne igram več niti rekreativno. Drugače pa se ukvarjam z avtoprevozništvom. Zadnjih deset let vozim kombi. To delo mi je všeč, dan hitro mine. Delovni ritem ni prehud. Ne delam vseh pet dni v tednu, ampak sproti. Po dva ali tri dni, nato pa sledi premor, potem spet nekaj dni delam in tako naprej. To mi ustreza. Delo je razgibano, vozim tako po Sloveniji kot tudi v tujini. Nisem pa toliko zdoma kot vozniki tovornjakov, ki vozijo po ves teden ali dva in jih potem ni doma. Tako mi je veliko lažje," o svoji Drugi karieri, v kateri mu je zelo všeč delovni ritem, saj prinaša kar nekaj ugodja in počitka, ko se lahko dodatno posveti družini ali konjičkom, pravi nekdanji nogometaš Dejan Bauman.
Dejan Bauman
Joško Kancler
"Vedno so govorili, da mora vsak pravi Solkanec tudi veslati. S tem se nekako rodiš. Meni je Soča veliko pomenila in mi še vedno. Stik z naravo. Tega ni mogoče opisati. Mi smo od jutra do večera tu živeli, vmes smo šli domov samo na kosilo. Vse poletje smo bili pri Soči. Tu ni bil samo trening, tu smo bili tudi pred in po treningu. Domov smo šli samo jest," o življenju za šport pravi nekdanji svetovni podprvak v spustu, ki živi za Sočo in sukenski regut Joško Kancler.
Joško Kancler
Nuša Rajher
"Preselila sem se v Zagreb, ker je tukaj moj mož, ki je imel že prej družinsko podjetje. V Zagrebu imam slaščičarno in sem padla v ta posel. Delam vse, kar je treba, od administracije, skrbi za plače, zaposlovanja novih ljudi, včasih pa pomagam v proizvodnji in tudi kot natakarica. Skratka na vseh ravneh. Vse delam, ob tem pa skrbim še za svoja otroka. Na srečo smo športniki takšni, da se lahko hitro prilagodimo in vsega naučimo. Tako sem se tudi jaz hitro priučila," o novih sladkih izzivih druge kariere pravi nekdanja taekwondoistka Nuša Rajher.
Nuša Rajher
Ana Kobal Philp
"Vedno rečem, da mi je prav smučanje pomagalo pri prvih korakih nove poti, ravno zaradi discipline in intenzivnosti. Delali smo po 12, včasih celo 14 ur na dan. Bilo je naporno, ampak mi je pomagalo prebroditi tranzicijo, saj preprosto nisem imela časa, da bi preveč razmišljala o tem, kar sem izgubila. Vedno pravim, da brez smučanja danes ne bi bila tu, kjer sem. Če ne bi bila prej športnica, nikoli ne bi zmogla tako močnega začetka v karieri. Ne bi imela toliko bojevitosti, ne bi znala delati tako trdo. Vse, kar sem se naučila na snegu, sem prenesla tudi v poslovni svet in to mi je izjemno pomagalo," o pomembnosti športne kariere v drugi karieri pravi nekdanja alpska smučarka Ana Kobal Philp.
Ana Kobal Philp
Primož Sulič
"Ta odločitev je prišla predvsem zaradi zagotavljanja varne prihodnosti. V kajaku ni zaslužka in s tem posledično ni nobene garancije za neko finančno zanesljivost. Da, bila je kriza. Predvsem je bila kriza v smislu, da je bilo pomanjkanje fizičnega napora, ki sem ga nadomestil z drugo športno aktivnostjo in še danes imam podoben ritem. Se pravi, da pri svojih 48 letih še vedno potrebujem trening oziroma težjo fizično aktivnost. S tem lahko obdržim svoj ritem dela in normalno življenje," pravi nekdanji kajakaš Primož Sulič, ki je kariero končal zelo zgodaj, a tudi po njej ostal tesno povezan s športom, a z druge perspektive - trenutno vodi športne programe v Ajdovščini.
Primož Sulič
Edo Terglav
"Trenerstvo je bila moja želja že od mladih let. Spomnim se, da sem že kot igralec vedno rad pomagal trenerjem, bil sem tudi kapetan, tako da sem bil vključen v delo in pogovore s trenerji. Že takrat sem včasih predlagal kakšno svojo stvar in pogled, kako jaz vidim stvari. Trenerstvo zame ni služba, postalo je način življenja. Živim z njim. Všeč mi je, ko zjutraj pridem v dvorano in začnem delo. Je pa tu ena pomanjkljivost oziroma slabost. Težko odklopim delo. To je moja slabost in ena od stvari, na kateri veliko delam. Ko pridem domov, se potrudim odmisliti hokej," o Drugi karieri pravi nekdanji hokejist, zadnja leta pa trener in selektor slovenske hokejske reprezentance Edo Terglav.
Edo Terglav
