Naj planinska koča
Petek, 1. 8. 2025, 19.00
1 teden, 1 dan
Nasvet za izlet v hribe (96.)
Iz doline na Kamniško sedlo in še naprej, na Brano #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,46
Brana, kraljica Kamniško-Savinjskih Alp
Zahtevna označena pot in kar 1.650 višinskih metrov. Za marsikoga se tak podvig zdi nemogoč. Tudi zame se je zdel pred leti. A z vztrajnostjo in redno hojo v klanec prej ali slej zmoremo vsi. Tokratni Siolov nasvet za izlet v hribe je tako tudi motivacija. Iz doline Kamniške Bistrice vas ne vabimo le na Kamniško sedlo, ampak še naprej na Brano.
Kamniško sedlo in v ozadju Brana
Ko sem se pred kratkim tretjič ali že četrtič vzpenjal proti Kamniškemu sedlu, so oživeli spomini na moj prvi vzpon iz doline Kamniške Bistrice na sedlo med Plenjavo in Brano. Bilo je pred kakšnimi 15 leti, ko sem bil brez hribovske kondicije in še z vsaj desetimi kilogrami več. Na dveh tretjinah vzpona, Pri Pastirjih, sem bil že "mrtev", prav zaripel v obraz. Sicer sem zmogel do sedla, a te ture še vrsto let nisem ponovil. Z redno hojo v klanec, če se le da vsaj enkrat na teden, v zadnjih letih tisoč višinskih metrov in več ter 15-, 20-, tudi 30-kilometrske krožne ture zame niso več tak napor. Pred vzponi po zahtevnih poteh - izpostavljenih, s klini, jeklenicami in skobami, kjer korak ni najbolj stabilen - pa imam še vedno strahospoštovanje. Vendarle je padla odločitev, da vzpon na Kamniško sedlo podaljšam še na Brano, torej za dodatno uro in 400 višinskih metrov vzpona po zahtevnejši poti.
V videoposnetku poglejte, kako je videti vzpon iz doline Kamniške Bistrice na Brano:
Spodnji del vzpona skozi gozd
Parkiramo na velikem parkirišču pri Domu v Kamniški Bistrici, tik pred koncem asfaltne ceste (od avgusta 2025 je plačljivo, 10 evrov za cel dan), in turo tako začnemo na nadmorski višini 601 meter. Številni se sicer odločijo za parkiranje nekoliko višje, na Jermanci (900 m), da si vzpon skrajšajo za slabo uro, a so pred kratkim planinci poročali, da je makadamska cesta do tja precej zdelana. Če pustimo avto pri planinskem domu oziroma pri izviru Kamniške Bistrice, bomo ne nazadnje tudi manj obremenjevali gorski svet. Torej: gremo iz same doline! Po nekaj deset metrih nas table in markacije s ceste usmerijo desno v gozd. Za ogrevanje se za kakšne pol ure pešpot kar strmo vzpne proti spodnji postaji tovorne žičnice.
Pogled navzgor od Pastirjev na Kamniško sedlo
Nad potokom Sedelšček strmina za pol ure popusti, do razpotja, kjer se v desno odcepita nemarkirani pot skozi Repov kot in pot na Kamniškega Dedca, mi pa nadaljujemo levo po markirani poti in se začnemo znova strmo vzpenjati. Pot je lepo urejena, tehnično ni zahtevna. Po dobrih dveh urah vzpona smo na prvi markantni točki ture, Pri Pastirjih (1.430 m). Za njo je nekaj naslednjih korakov lahkotnejših, a naravnost pred nami se bo pokazala zaključna strmina proti sedlu, levo pa bomo uzrli skalnata južna pobočja Brane. Zgodaj zjutraj je to golo pobočje še v senci in za vzpon bolj primerno. Pot se vzpenja cikcak, tako da višinske metre lažje premagujemo. S pogledom nazaj vidimo Kompotelo, Vrh Korena in Zvoh nad Krvavcem.
Upamo, da najdete tudi kaj zase. Mateja lahko spremljate tudi na Instagramu
Instagram.com/matejtravels, več videov pa na njegovem kanalu na YouTubu.
Kamniška koča na Kamniškem sedlu
Ko sem se sam bližal Kamniškemu sedlu, sem dokončno sklenil, da bom turo podaljšal na dvatisočaka Brano. Zato sem imel s sabo tudi čelado. A že nad Kamniško kočo na Kamniškem sedlu, na 1.864 metrih, nas čakajo vrhunski razgledi, še posebej prek sedla navzdol na Logarsko dolino. Izostrite pogled in prepoznali boste novi dom na Okrešlju (še kar ni dokončan) in slap Rinka. Desno od sedla se dviga Planjava, levo pa Brana.
Kamniško sedlo in nad njim Brana
Na delu nam je v pomoč jeklenica.
Lahko pa na sedlu pošteno piha, zato tudi sredi poletja v nahrbtniku ne smejo manjkati dolgi rokavi. Nas bo pa uro dolg vzpon - po zahtevni označeni poti - zagotovo ogrel. Pod severnimi stenami Brane veter običajno popusti. Tam si nadenemo čelado, ker obstaja nevarnost padajočega kamenja, še posebej če kdo hodi pred nami. Pa tudi kakšen gams se najde. Najprej prečkamo večje melišče, nato vstopimo v skalnat svet. Na treh krajših odsekih so nam v pomoč varovala, na prvem jeklenica (gladka plošča), na drugem skobe in klini (izpostavljeno), na tretjem prav tako klini, saj je potrebnega malo poplezavanja. A zmoremo tudi manj izkušeni v takem terenu.
Pogled navzdol na Kamniško sedlo in melišče pod Brano, ki ga moramo najprej prečkati.
Izhodišče: Dom v Kamniški Bistrici (601 metrov)
Višinska razlika po poti: 1.650 metrov
Čas za vzpon: štiri ure in pol
Zahtevnost: zahtevna označena pot (do Kamniškega sedla nezahtevna)
Zemljevid planinske poti na Brano najdete na maPZS.
Krajši odsek tik pod vrhom, kjer je treba malo poplezavati, a ni nič zahtevnejšega.
Vršni del vzpona na Brano je nato manj zahteven. In smo na kraljici Kamniško-Savinjskih Alp, na 2.253 metrih. Nagrajeni smo z izvrstnimi razgledi: navzdol na Logarsko dolino in Kamniško sedlo, proti vzhodu na Planjavo, proti jugo na Veliko planino in proti Ljubljanski kotlini, najlepši pogled pa je proti zahodu in severozahodu - od Krvavca prek Kalškega grebena in Korskega sedla do najvišjih vrhov Kamniških Alp (Grintovec, Dolgi hrbet, Skuta, Rinke in Turska gora).
Pogled na vrhove med Kompotelo in Kokrskim sedlom
Najvišji vrhovi KSA vključno z Grintovcem
Sledi še sestop, ko je pravzaprav potrebne še več previdnosti, saj je korak navzdol po gruščnatem in kamnitem terenu vselej manj stabilen kot navzgor. Po poti pristopa se najprej vrnemo na Kamniško sedlo oziroma na Jermanova vrata, kot ga nekateri imenujejo, do Kamniške koče. Prva planinska koča med Brano in Planjavo je stala že leta 1906. Danes tu ponujajo prenočišča - za avgust imajo še proste postelje - in seveda okusno planinsko hrano. Koča je od začetka junija do začetka oktobra odprta vse dni v tednu, zunaj poletne sezone pa občasno ob koncih tedna.
Sledi še več kot uro in pol dolg sestop v dolino po že znani poti mimo Pastirjev. Skupaj v dolžino naredimo 15 kilometrov. Okrepčamo se lahko tudi v koči na izhodišču, kopanje pri izviru Kamniške Bistrice pa je odsvetovano.
V hribe je treba zgodaj, takole se po jasnem jutru pooblači že ob desetih dopoldne.
