Nedelja, 14. 8. 2022, 22.40
2 leti, 2 meseca
Najbolj črn scenarij za Ukrajince
Ukrajina in ukrajinski narod sta trn v peti ruskim nacionalistom. Številni od njih bi verjetno najraje videli, da bi Ukrajina izginila z zemljevida tako, da bi si jo medsebojno razkosali njeni sosedje. Tako, kot se je to med drugim zgodilo Poljski v 18. stoletju.
Vojna v Ukrajini traja že skoraj pol leta. Kakšen bo njen razplet, morda v tem trenutku ne ve nihče, tudi tisti ne, ki so jo sprožili. Ko je ruski predsednik Vladimir Putin februarja letos pognal ruski vojaški stroj proti svoj zahodni sosedi, so na Zahodu ugibali, kakšni so njegovi vojaški cilji: zasesti vso Ukrajino ali le del nje?
Zamisli o razkosanju Ukrajine
Morda niti ni bilo kakšnega dokončnega vnaprej začrtanega cilja, ampak bi se cilji prilagajali (ne)uspehom na bojišču. Vsaj na podlagi izjav nekaterih Putinovih tesnih sodelavcev, na primer njegovega nekdanjega svetovalca Sergeja Karaganova v intervjuju za britansko revijo The New Statesman, pa lahko sklepamo, da bi bilo Rusiji še najbolj všeč, če bi Ukrajina izginila s svetovnega zemljevida tako, da bi si jo razdelili njeni sosedje.
V tem primeru bi Ukrajinci postali nekakšni evropski Kurdi – velik, večdesetmilijonski narod, ki pa nima lastne države, ampak je razkosan med svoje sosede. Kurdsko narodno ozemlje je tako razdeljeno med Turčijo, Sirijo, Irak in Iran.
Kurdski brezizhodni položaj
In vse te države so si, kljub morebitnim nesoglasjem pri drugih vprašanjih, enotne v tem, da ne bodo dovolile ustanovitve velike kurdske države. Kurdske želje po lastni državi so zato kljub njihovi velikosti skorajda misija nemogoče.
Kurdi lahko za zdaj samo sanjarijo o neodvisni in mednarodno priznani kurdski državi Kurdistan, ki bi združila na štiri države razdeljeno ozemlje Kurdov.
V podobnem položaju smo bili na primer Slovenci po aprilski vojni leta 1941, ko smo bili razkosani med Hitlerjevo Nemčijo, Mussolinijevo Italijo, Horthyjevo Madžarsko in Pavelićevo Hrvaško. Podobno so naše narodno ozemlje delili že po prvi svetovni vojni.
Bi Madžare zamikala ponudba Kremlja?
Omenjeni Karaganov je namigoval na razdelitev Ukrajine med Rusijo, Poljsko, Madžarsko in Romunijo. Zdi se, da bi bili edini, ki bi morda sprejeli to rusko igro, naši vzhodni sosedje Madžari. Madžarski premier Viktor Orban je namreč tesen Putinov zaveznik in že dolga leta v slabih odnosih z Ukrajino zaradi menda slabega odnosa Kijeva do madžarske 150-tisočglave manjšine v Ukrajini.
Poleg tega so tik pred izbruhom letošnje vojne v Ukrajini (o kateri naj bi bil menda Orban vnaprej obveščen) in po njem iz Madžarske prihajala tudi dvoumna sporočila, ki so si jih nekateri najbolj črnogledi razlagali kot napoved madžarske vojaške zasedbe podkarpatske Ukrajine.
Karpatska prozahodna trdnjava
A dokler bodo Ukrajinci Rusom preprečevali naskok na Odeso in morebiten ponoven napad na Kijev, si Orbanova Madžarska ne bo upala spustiti v kakšno podkarpatsko vojaško avanturo.
Poljaki in Ukrajinci imajo za sabo krvavo polpreteklo zgodovino, a jim je uspelo – tudi zaradi skupnega strahu pred napadalno Rusijo – v zadnjih letih doseči spravo. Poljska je tako med vsemi državami na svetu največja zaveznica in zagovornica Ukrajine. S tem so tudi padli v vodo ruski načrti, da bi Poljsko privabila v razkosanje Ukrajine.
Še zlasti zato ne, ker bi madžarski poskus "varovanja" madžarske manjšine na mednarodnopravnem ukrajinskem ozemlju razjezil njihove vzhodne sosede Romune. Ti so tradicionalno sumničavi do madžarskega iredentizma, seveda predvsem zato, ker imajo sami na svojem ozemlju madžarsko manjšino. Romuni so v nasprotju z Madžari tudi trden zaveznik Zahoda. Tudi zato, ker vedo, da bi bila njihova vzhodna soseda Moldavija v primeru dokončnega ruskega uspeha v Ukrajini najverjetneje prva naslednja žrtev Kremlja.
Krvava poljsko-ukrajinska polpretekla zgodovina
Ključno pa je, da v tej igri razkosanja nočejo sodelovati Poljaki, čeprav so bili v preteklosti veliki deli današnje Ukrajine pod poljsko nadoblastjo. Eden od razlogov, zakaj Poljake ne zanima delitev Ukrajine, je njihova tradicionalna nezaupljivost do Rusije. Pa tudi poljske grenke zgodovinske izkušnje, ko je bilo njihovo ozemlje v 18. stoletju trikrat razdeljeno med Rusijo, Prusijo in Avstrijo, niso v prid ruskemu snubljenju za razdelitev Ukrajine.
Res je, da imajo Poljaki in Ukrajinci zelo krvavo medsebojno polpreteklo zgodovino. Banderovci, privrženci zloglasnega ukrajinskega nacionalista Stepana Bandere, so namreč v času druge svetovne vojne v okviru protipoljskega etničnega čiščenja izvedli grozljive množične pokole Poljakov na ozemlju Volinije in Vzhodne Galicije (po nekaterih ocenah so pobili do sto tisoč Poljakov).
Poljsko-ukrajinska sprava
Seveda so sledili maščevalni povračilni napadi Poljakov na Ukrajince in njihov izgon iz ozemlja Poljske, ki je bilo začrtano po drugi svetovni vojni. Poljski nacionalisti so dolgo časa tudi sanjarili o Veliki Poljski, ki bi segala od Labe do Dnepra, ter zanikali ukrajinsko narodno identiteto (ukrajinščina naj bi bila na primer le poljsko narečje), podobno, kot so to na drugi strani počeli ruski nacionalisti.
A zadnja leta je – predvsem zaradi skupnega strahu pred vzponom ruskega imperializma – prišlo do sprave med Poljaki in Ukrajinci. Poljska je znotraj EU najbolj glasna, trdna in odločna zaveznica Ukrajine. Svoji vzhodni sosedi je Varšava tudi že dobavila veliko orožja in na stežaj odprla vrata za begunce iz Ukrajine.
84