Sreda, 19. 11. 2025, 20.31
2 tedna, 5 dni
Vojna v Ukrajini
ZDA naj bi v osnutku mirovnega načrta od Ukrajine zahtevale predajo ozemelj
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,23
Ukrajina na bi po poročanju medijev od ZDA prejela osnutek načrta za konec vojne proti Rusiji. Kot ob sklicevanju na neimenovan vir navaja francoska tiskovna agencija AFP, naj bi ta zahteval, da Ukrajina več kot prepolovi število svojih vojakov ter se odpove zasedenemu polotoku Krim in nekaterim drugim delom ozemlja, ki jih trenutno zaseda Rusija. Medtem je v nočnem napadu Rusije na Ukrajino umrlo najmanj 93 oseb oseb.
22.23 ZDA naj bi v osnutku mirovnega načrta od Ukrajine zahtevale predajo ozemelj
21.06 Obsodbe ruskega napada na Ternopil
20.29 Erdogan ob obisku Zelenskega pozval k novim pogajanjem med Rusijo in Ukrajino
19.03 Zelenski in Tusk napovedala sodelovanje v boju proti sabotažam
16.48 Število smrtnih žrtev v ukrajinskem Ternopilu naraslo na 25
14.59 Poljska zaradi nedeljske sabotaže na železniški progi zapira ruski konzulat
10.45 V ruskem napadu na zahodu Ukrajine deset mrtvih
9.03 Rusi trdijo, da so sestrelili ameriške rakete dolgega dosega
7.15 Ukrajinski Harkov znova tarča ruskih dronov, napadi tudi v drugih delih države
6.40 ZDA odobrile dodatno prodajo orožja Ukrajini
22.23 ZDA naj bi v osnutku mirovnega načrta od Ukrajine zahtevale predajo ozemelj
Ukrajina na bi po poročanju medijev od ZDA prejela osnutek načrta za konec vojne proti Rusiji. Kot ob sklicevanju na neimenovan vir navaja francoska tiskovna agencija AFP, naj bi ta zahteval, da Ukrajina več kot prepolovi število svojih vojakov ter se odpove zasedenemu polotoku Krim in nekaterim drugim delom ozemlja, ki jih trenutno zaseda Rusija.
Osnutek predvideva "priznanje Krimskega polotoka in drugih regij, ki so jih zavzeli Rusi" ter "zmanjšanje vojske na 400.000 pripadnikov", je za AFP povedal vir, ki želi ostati neimenovan.
Do novih razkritij prihaja po torkovem poročanju ameriškega medija Axios, da vlada v ZDA ob posvetovanju z Rusijo v tajnosti pripravlja nov načrt za konec vojne v Ukrajini. Načrt v 28 točkah naj bi se zgledoval po tistem, ki ga je predsednik Donald Trump pripravil za končanje konflikta v Gazi, osredotočal pa naj bi se na štiri sklope - mir v Ukrajini, varnostna jamstva, varnost v Evropi ter prihodnost odnosov ZDA z Rusijo in Ukrajino.
Trumpov načrt bi glede na domnevni osnutek Rusiji dodelil tudi nekatere dele vzhodne Ukrajine, ki jih trenutno ne nadzira, v zameno pa bi ZDA tako Ukrajini kot Evropi zagotovile varnostna jamstva pred kakršnokoli rusko agresijo, je danes za Axios povedal neimenovan ameriški uradnik, seznanjen z vsebino.
Ukrajina in njeni podporniki bi sicer takšen načrt po navedbah Axiosa razumeli kot ogromno popuščanje Rusiji, nekateri tudi kot popolno kapitulacijo. Po oceni ameriškega uradnika pa v Beli hiši menijo, da bo Ukrajina verjetno tako ali tako izgubila to ozemlje, če se bo vojna nadaljevala, zato naj bi bilo "v interesu Ukrajine, da se sporazum sklene zdaj".
Osnutek načrta naj bi pripravila skupina pod vodstvom Trumpovega posebnega odposlanca Stevea Witkoffa in svetovalca ruskega predsednika Vladimirja Putina Kirila Dmitrijeva, poročajo ameriški mediji, Financial Times in britanski Guardian. Odposlanca ZDA in Rusije naj bi vzpostavila pomemben neuraden kanal za komunikacijo med Moskvo in Washingtonom, ni pa jasno, ali Trumpova vlada načrt tudi uradno podpira.
Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov danes ni želel komentirati poročanja medijev o pripravi mirovnega načrta za Ukrajino, vendar pa je kasneje dejal, da je Moskva pripravljena nadaljevati pogajanja. K temu je ob obisku ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v Ankari pozval tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdogan.
Zelenski bi se moral sicer danes v Turčiji sestati tudi z Witkoffom, a je ameriški odposlanec srečanje odpovedal. V teh dneh naj bi se ukrajinski predsednik v Kijevu sestal tudi z visokima predstavnikoma ameriškega obrambnega ministrstva na pogovorih o nadaljnjih prizadevanjih za mir.
Rusija naj bi v skladu z omenjenim ameriškim načrtom v celoti prevzela nadzor nad regijama Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine, čeprav ukrajinske sile po oceni ameriškega Inštituta za preučevanje vojne (ISW) še vedno nadzorujejo približno 14 odstotkov ozemlja obeh regij, ki sta skupaj znani tudi kot Donbas.
Čeprav so trenutno večinoma pod ruskim nadzorom, bi se območja v Donbasu, od koder bi se Ukrajina umaknila, štela za demilitarizirano območje, na katerem Rusija ne bi mogla razporediti svojih vojakov, še navaja Axios.
V regijah Herson in Zaporožje, ki ju prav tako delno zaseda Rusija, naj bi medtem po navedbah Axiosa večinoma zamrznili frontno črto, obe strani pa bi v večji meri obdržali ozemlja, ki jih trenutno nadzorujeta. Rusija bi po pogajanjih lahko nekaj delov ozemlja tudi vrnila Ukrajini.
21.06 Obsodbe ruskega napada na Ternopil
Na rusko nočno obstreljevanje mesta Ternopil so se kritično odzvali v Nemčiji, pri ZN in tudi v Sloveniji. Zunanje ministrstvo je dodalo, da je Rusija vnovič pokazala, da je mir ne zanima.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je zvečer na omrežju X sporočil, da se je število ranjenih povzpelo na najmanj 93, reševalne in druge ekipe posredovalcev v Ternopilu pa se trudijo, da bi pomagale žrtvam in rešile čim več življenj tistih, ki ostajajo ujeti pod ruševinami.
"Rusija je ponovno ubila nedolžne, mirne ljudi. Izražam sožalje vsem, ki so izgubili družinske člane in ljubljene. Rusija se sama od sebe ne bo ustavila. Njen cilj je nadaljevati z ubijanjem in uničevanjem življenj v Ukrajini. Le močan pritisk na agresorja lahko to ustavi," je še zapisal Zelenski.
Na napad se je kritično odzval tudi nemški kancler Friedrich Merz. "To nima nič več skupnega z vojaškimi cilji. To je čista teroristična vojna proti civilnemu prebivalstvu Ukrajine," je dejal ob srečanju s švedskim premierjem Ulfom Kristerssonom v Berlinu.
Ob tem je pozval evropske zaveznike, naj dosežejo dogovor o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja za pomoč Ukrajini. "To je naš najmočnejši vzvod, da Moskvo pripeljemo za pogajalsko mizo in trajno končamo to strašno vojno," je dejal nemški kancler.
Rusko obstreljevanje Ternopila je ostro obsodil tudi visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk. "Grozovitost močnih raket v kombinaciji z valovi dronov, ki jih ruske sile vse pogosteje uporabljajo, se je davi v Ukrajini ponovno boleče pokazala," je dejal.
Na napade se je na omrežju X odzvalo tudi slovensko zunanje ministrstvo. "Zgroženi smo nad nadaljnjimi namernimi napadi Rusije na stanovanjska območja in energetsko omrežje. Rusija je ponovno pokazala, da ne spoštuje mednarodnega humanitarnega prava in mirovnih prizadevanj," je zapisalo ministrstvo in Moskvo pozvalo, naj se vrne za pogajalsko mizo.
20.29 Erdogan ob obisku Zelenskega pozval k novim pogajanjem med Rusijo in Ukrajino
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je ob obisku ukrajinskega kolega Volodimirja Zelenskega v prestolnici Ankari pozval Ukrajino in Rusijo, naj se vrneta k pogajanjem v Istanbulu. V največjem turškem mestu je julija namreč potekal zadnji krog pogajanj o končanju vojne, ki pa ni prinesel rezultatov.
A very productive and substantive meeting with the President of Türkiye, @RTErdogan.
— Volodymyr Zelenskyy / Володимир Зеленський (@ZelenskyyUa) November 19, 2025
We discussed further defense cooperation – joint production projects and coordination for more effective protection of life. We also addressed the situation in diplomacy, aiming to channel all… pic.twitter.com/xU24pN7nIy
"Na današnjem srečanju smo poudarili potrebo po nadaljevanju istanbulskega procesa s pragmatičnim in k rezultatom usmerjenim pristopom," je po srečanju na novinarski konferenci skupaj z ukrajinskim kolegom povedal Erdogan, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Pričakujemo, da bodo vsi naši partnerji, ki si želijo konca prelivanja krvi v regiji, sprejeli konstruktiven pristop k istanbulskemu procesu," je dodal turški predsednik. Kot razlog za oživitev pogajanj je izpostavil okrepljene napade v vojni.
"Predvsem vse pogostejši napadi na energetsko infrastrukturo in posledične izgube življenj povzročajo nepopravljivo uničenje za obe strani. Menimo, da bi bila koristna oživitev istanbulskega procesa z bolj celovitim okvirom - takim, ki lahko obravnava zdaj pereča vprašanja," je še pojasnil Erdogan.
Istanbul je letos med majem in julijem gostil tri kroge pogovorov ekip pogajalcev iz Ukrajine in Rusije, ki pa niso prinesli praktično ničesar, razen obsežne izmenjave zapornikov.
Zelenski je izrazil upanje, da se bodo izmenjave zapornikov z Rusijo obnovile do konca letošnjega leta, ob tem pa podprl Erdoganov poziv k vnovičnim pogajanjem. "Zaupamo moči turške diplomacije in njeni sposobnosti, da jo Moskva razume," je dejal.
Zelenski je po srečanju na omrežju X zapisal, da sta se s turškim kolegom pogovarjala tudi o nadaljnjem obrambnem sodelovanju: "S Turčijo delimo isto stališče: mir in varnost je treba zagotoviti. Z vsemi partnerji bomo vzdrževali tesno sodelovanje in prizadevanja."
Ukrajinski predsednik je izpostavil tudi pomembnost aktivne udeležbe Turčije v tako imenovani koaliciji voljnih za Ukrajino, zlasti v njeni pomorski komponenti. "Vsi razumejo pomen varnosti v Črnem morju, takšno varnost pa je mogoče zagotoviti le skupaj s Turčijo," je dodal.
"Hvaležen sem Turčiji in predsedniku Erdoganu osebno za podporo. Cenimo zaupanje med nami in med našima narodoma ter računamo na moč turške diplomacije," je še zapisal Zelenski.
Erdogan, ki ohranja vezi tudi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, je povedal še, da so z Moskvo vedno pripravljeni razpravljati o predlogih, ki bi vodili do premirja in trajnega miru, v zvezi s tem pa cenijo tudi vključenost ZDA.
19.03 Zelenski in Tusk napovedala sodelovanje v boju proti sabotažam
Poljski premier Donald Tusk in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta danes napovedala sodelovanje v boju proti sabotažam, potem ko je bila Poljska v nedeljo tarča napada, med katerim so storilci z eksplozivom poškodovali železniško progo. Poljsko tožilstvo je vložilo obtožnico proti dvema osumljencema iz Ukrajine, ki naj bi delala za Ruse.
"Naš skupni cilj je prepoznavanje, preprečevanje in nevtralizacija groženj, ki izhajajo iz sabotaž, po katerih je Rusija znana, in to ne le na Poljskem," je danes ob robu znanstvenega kongresa v Varšavi povedal Tusk, poroča poljska tiskovna agencija PAP.
Dodal je, da se Poljska dobro zaveda, kdo stoji za tovrstnimi grožnjami, in da gre za sovražnike tako Poljske kot Ukrajine.
Zelenski, ki se danes mudi na obisku v Turčiji in je s Tuskom govoril po telefonu, pa je na omrežju X po njunem pogovoru sporočil, da "vsa dejstva kažejo na to, da za sabotažo stoji Rusija". Po njegovih besedah v Ukrajini "ne mine dan, brez da bi razkrili kako potencialno rusko sabotažo".
"Ukrajina je pripravljena sodelovati s Poljsko na različnih ravneh in deliti vse informacije. Dogovorili smo se, da bomo ustanovili ukrajinsko-poljsko skupino, ki bo delovala za preprečevanje podobnih situacij v prihodnosti. Cenimo vso pomoč Poljske in smo pripravljeni na sodelovanje," je dodal.
Poljska je bila minuli konec tedna tarča sabotaže - šlo je za napad z eksplozivno napravo na železniško progo med Varšavo in Lublinom na vzhodu države, prek katere se proti Ukrajini steka pomoč zaveznikov.
Poljska je kot storilca identificirala dva ukrajinska državljana, ki že dlje časa sodelujeta z ruskimi obveščevalnimi službami in sta po napadu pobegnila v Belorusijo, je že v torek pojasnil Tusk. Zunanji minister Radoslaw Sikorski je danes povedal, da bo Poljska zahtevala izročitev obeh osumljencev.
Poljsko tožilstvo je medtem vložilo obtožnico proti Ukrajincema, ki sta osumljena sabotaže na železniški progi.
Obtožena sta "sabotažnih dejanj teroristične narave v imenu ruskih obveščevalnih služb, storjenih proti Poljski, povzročanja nevarnosti in potencialne hude nesreče v prometu ter uporabe eksplozivnih sredstev," je po navedbah PAP pojasnil tožilec Przemyslaw Nowak. Dodal je, da jima v primeru obsodbe grozi dosmrtni zapor.
Poljska obveščevalna služba pa je danes sporočila še, da so na Poljskem aretirali več drugih ljudi, ki so morda povezani s sabotažami. Več podrobnosti niso želeli izdati, saj preiskave še potekajo, je povedal predstavnik službe za notranjo varnost Jacek Dobrzynski.
16.48 Število smrtnih žrtev v ukrajinskem Ternopilu naraslo na 25
V silovitem ruskem napadu z brezpilotnimi letali in raketami na zahodnoukrajinsko mesto Ternopil, kjer sta bili zadeti dve stanovanjski stavbi, je bilo ubitih najmanj 25 ljudi, vključno s tremi otroki.
V enem najsmrtonosnejših napadov na zahodno Ukrajino od začetka invazije februarja 2022 je bilo ranjenih še 73 ljudi, od tega 15 otrok, so potrdili ukrajinski reševalci, piše BBC.
The death toll in Ternopil has risen to 25 people, 3 of them children.
— Anton Gerashchenko (@Gerashchenko_en) November 19, 2025
73 more people, inlcuding 15 children, are injured.
Russia did this.
Ukrainians mourn the loss of innocent lives daily.
Today is especially hard... https://t.co/KEwKAVL8HY pic.twitter.com/OkBvS8KqXI
Poleg Ternopila so bile tarče napadov tudi druge zahodne regije - Lvov in Ivano-Frankivsk, napad z brezpilotnim letalom pa je bil usmerjen v tri okrožja severnega mesta Harkiv, pri čemer je bilo ranjenih več kot 30 ljudi.
Fotografije s kraja dogodka prikazujejo goreče stavbe in avtomobile. Ukrajinsko ministrstvo za energijo je poročalo o izpadih električne energije v številnih regijah po vsej državi.
14.59 Poljska zaradi nedeljske sabotaže na železniški progi zapira ruski konzulat
Poljska bo zaprla ruski konzulat v severnem pristaniškem mestu Gdansk, potem ko je Rusijo obtožila za nedeljski napad z eksplozivno napravo na železniško progo, je danes sporočil zunanji minister Radoslaw Sikorski. Konzulat v Gdansku je še zadnji, ki ga Poljska doslej ni zaprla, poročajo tuje tiskovne agencije.
Zaprtje konzulata v Gdansku pomeni, da je rusko veleposlaništvo v prestolnici Varšavi še edino diplomatsko predstavništvo Moskve v državi. Maja je Poljska zaprla konzulat v Krakovu, potem ko je rusko obveščevalno službo obtožila za požar, ki je lani uničil nakupovalni center v Varšavi. Lani so iz istega razloga zaprli konzulat v Poznanju.
Zunanji minister Sikorski je dejal, da je konzulatu v Gdansku odvzel licenco za delovanje, Poljska pa bo po incidentu sprejela tudi nadaljnje ukrepe nediplomatske narave, a ni navedel nobenih podrobnosti, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Dodal je, da to pomeni znatno stopnjevanje ruskih dejanj. "Sabotaža je, ko je poškodovana lastnina. Če je namen ubiti ljudi, to ni več sabotaža, temveč državni terorizem," je dejal Sikorski. Dodal je, da Poljska nima namena zapreti veleposlaništva v Varšavi in prekiniti diplomatskih odnosov.
Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da se bo maščevalo za zaprtje konzulata, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Po navedbah tiskovne predstavnice ministrstva Marije Zaharove, ki jo povzemajo ruski mediji, bo Rusija kot protiukrep zmanjšala poljsko diplomatsko prisotnost v Rusiji.
10.45 V ruskem napadu na zahodu Ukrajine deset mrtvih
Ukrajinski notranji minister Igor Klimenko je danes sporočil, da je ponoči v ruskem napadu na mesto Ternopil v zahodni Ukrajini umrlo deset ljudi, 37 pa jih je bilo ranjenih. Med ranjenimi je 12 otrok, poroča spletni portal Kyiv Independent. Zaradi ruskih dronov sta Poljska in Romunija v zrak poslali letala.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na družbenih omrežjih sprva sicer poročal o najmanj devetih smrtnih žrtvah in več deset ranjenih. Pojasnil je, da so ruske sile v Ternopilu zadele devetnadstropne stanovanjske stavbe, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Dodal je, da so ljudje mogoče še ujeti v ruševinah.
Župan Lvova Andrij Sadovi pa je potrdil, da je v Lvovu po napadu zagorelo skladišče pnevmatik. Toda ni omenjal žrtev.
Kyiv Independent je poročal tudi o napadu na energetsko in drugo kritično infrastrukturo v regiji Ivano-Frankivsk. V tej regiji so bile poškodovane tri osebe, med njimi dva otroka, je povedala guvernerka Svitlana Oniščuk.
Ruski droni so ponoči znova, že tretjič v treh dneh, napadli tudi regijo Harkov na vzhodu Ukrajine. V istoimenski prestolnici je bilo ranjenih najmanj 36 ljudi, so sporočile regionalne oblasti.
Zaradi napada blizu meje s Poljsko je ta skupaj s silami zveze Nato v zrak poslala letala. V pripravljenosti pa je tudi sistem zračne obrambe na tleh, je po poročanju agencije Reuters sporočila poljska vojska.
Zaradi vdora ruskega brezpilotnega letalnika na njeno ozemlje je danes tudi Romunija v zrak poslala vojaška letala. Kot AFP navaja izjavo romunskega obrambnega ministrstva, je Romunija, sicer članica Nata, najprej v zrak poslala dve nemški lovski letali, nato pa še dve letali romunskih zračnih sil.
Prebivalci romunskih občin Tulcea in pozneje še Gelati so na telefone prejeli opozorila o nevarnosti.
9.03 Rusi trdijo, da so sestrelili ameriške rakete dolgega dosega
Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so ukrajinske sile na rusko mesto Voronež izstrelile štiri rakete ATACMS ameriške izdelave v poskusu napada na civilne cilje.
Rusi trdijo, da so rakete sestrelili s protizračnim sistemom S-400 in Pantsir sestreljeni vsi sistemi ATACMS ter da so odkrili izstrelišče v bližini vasi Voloska Balaklija v Harkovski oblasti. Tam naj bi z raketami Iskander-M uničili dve izstrelišči sistemov ATACMS.
Ukrajinska vojska je že v torek sporočila, da je napadla vojaške cilje v Rusiji z raketami ATACMS, ki so jih dobavile ZDA, in to označila za pomemben razvoj dogodkov.
Kijev je sisteme ATACMS prejel leta 2023, vendar je bila sprva njihova uporaba omejena le na lastnem ozemlju, od katerega skoraj petino nadzoruje Rusija. Fotografija: sestreljene rakete ATACMS.
7.15 Ukrajinski Harkov znova tarča ruskih dronov, napadi tudi v drugih delih države
Dve urbani okrožji mesta Harkov sta bili tarča napada z 19 droni. Po navedbah policije je bilo poškodovanih več kot deset stanovanjskih poslopij, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V devetnadstropni stavbi je izbruhnil požar, poškodovanih je bilo več avtomobilov, garaž in supermarket, je sporočil guverner regije Oleg Sinegubov.
Med ranjenimi sta po besedah Sinegubova tudi vsaj dva otroka, šest ljudi so prepeljali v bolnišnico.
Ukrajinski medij Suspilne je ob sklicevanju na regionalne reševalne službe poročal o štirih požarih na napadenem območju. Reševalci in policija so evakuirali 48 ljudi iz enega od poslopij, v katerih je zagorelo.
Rusija je že predhodni dve noči napadla regijo Harkov, pri čemer so bili ubiti najmanj štirje ljudje.
Zjutraj je sicer opozorilo za zračne napade veljalo za skoraj vso Ukrajino. Napadi z droni so bili tokrat usmerjeni tudi na zahod države. Zaradi napada blizu meje s Poljsko je ta skupaj s silami zveze Nato v zrak poslala letala, v pripravljenosti je tudi sistem zračne obrambe na tleh, je po poročanju agencije Reuters sporočila poljska vojska.
Harkov
Moskva v zadnjih mesecih stopnjuje napade z brezpilotniki in raketami, pri čemer cilja ukrajinsko energetsko infrastrukturo, pogosto so zadeti tudi civilni objekti.
Pred novo zimo in brez obetov na nove mirovne pogovore je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski trenutno na evropski turneji, na kateri skuša pridobiti podporo za svojo vojsko in energetsko infrastrukturo.
Ukrajinska vojska medtem na fronti le s težavo zadržuje številčnejšo rusko vojsko, ki na vzhodu države dosega napredek in je v torek zajela dva nova kraja.
6.40 ZDA odobrile dodatno prodajo orožja Ukrajini
Prodaja bo glede na sporočilo State Departmenta podprla zunanjepolitične cilje in interese nacionalne varnosti ZDA z izboljšanjem varnosti partnerske države. Iz sporočila ministrstva pa ni razvidno, kdo bo plačal orožje in opremo.
Volodimir Zelenski ob protiraketnem sistemu patriot
Za ukrajinsko obrambo sicer po novem plačujejo evropske zaveznice v Natu, ki od ZDA za Kijev kupujejo potrebno vojaško opremo in orožje. Od nastopa druge vlade Donalda Trumpa nekaj časa ni bilo jasno, ali bo Ukrajina sploh še dobila orožje od ZDA, saj se je Trump odločil, da za vsako ceno konča vojno - tudi s pritiski na Ukrajino in popuščanjem Rusiji.
