Petek, 10. 6. 2022, 22.09
2 leti, 6 mesecev
Kaj ta mož ve o nevarnosti izbruha tretje svetovne vojne?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,82
9
Avstralski zgodovinar Christopher Clark je zaslovel s svojo knjigo Mesečniki, v kateri opisuje, kako je Evropa zgrmela v prvo svetovno vojno.
Po izbruhu ruske vojne proti Ukrajini se številni sprašujejo, ali se lahko začne odkrit spopad med Zahodom in Rusijo – tretja svetovna vojna. Nekateri pri tem izpostavljajo domnevne vzporednice z dogajanjem tik pred izbruhom prve svetovne vojne. A avstralski zgodovinar Christopher Clark, ki je eden največjih poznavalcev prve svetovne vojne, ne vidi veliko vzporednic.
Številne zahodne države pošiljajo orožje Ukrajincem, da bi lahko ti ustavili ruske napade oziroma pregnali rusko vojsko s svojega ozemlja, ni pa se še začel odkriti spopad med Natom in Rusijo.
Primerjave s prvo svetovno vojno
Tisti, ki svarijo, da lahko Nato in Rusijo zdrsita v tretjo svetovno vojno, pogosto ponujajo primerjavo s prvo svetovno vojno. Takrat so evropske velesile po atentatu v Sarajevu nad avstrijskim prestolonaslednikom Francem Ferdinandom po nizu verižnih reakcij dobesedno zdrsnile v vojno.
Ta zdrs v vojno je v svoji knjigi Mesečniki (ang. The Sleepwalkers) opisal avstralski zgodovinar Christopher Clark. Zato ne preseneča, da je nemška tiskovna agencija dpa avstralskega zgodovinarja, ko je bil nedavno na obisku v Nemčiji, povprašala o morebitnih vzporednicah med izbruhom prve svetovne vojne in vojno v Ukrajini.
Clark ne vidi veliko podobnosti z letom 1914
Clark ne vidi kakšne velike podobnosti med letom 1914 in dogajanjem v Ukrajini. Leta 1914 je bila namreč stara celina razdeljena na dva tabora, danes pa je Rusija v Evropi precej izolirana.
Videoposnetek iz leta 2014, v katerem Clark govori tudi o Putinovi Rusiji, krizi v Ukrajini in prvi svetovni vojni:
Poleg tega so vzroki za vojno v Ukrajini precej drugačni kot leta 1914, saj se je letošnja vojna začela z brutalno vojaško agresijo – z vkorakanjem ruske vojske v Ukrajino. Leta 1914 pa se je vojna začela zaradi zapletene krize po sarajevskem atentatu. "Zdaj je nekaj povsem drugega. Obstaja akter (ruski predsednik Vladimir Putin, op. p.), ki vleče poteze," poudarja Clark.
Clark je zadržan do enačenja Putina s Hitlerjem
Na novinarsko vprašanje, ali je morda za vojno v Ukrajini boljša primerjava z drugo svetovno vojno kot s prvo, pa je Clark odgovoril: "Razumem, zakaj ljudje delajo to primerjavo, vendar sem skeptičen. Za to primerjavo se skriva enačba, da je Putin enak Hitlerju. To vedno vodi v slepo ulico. Putin ni Hitler. Noče izničiti nobene skupine ljudi. Trditev, da je v Ukrajini storil genocid, je preprosto napačna. Njegove oborožene sile izvajajo vojne zločine in zločine proti človeštvu, ne pa genocida. Predlagam, da zadevo ocenimo nekoliko bolj diferencirano in s hladno glavo."
Glede strahov številnih Nemcev, da se bo zahodna podpora Ukrajini stopnjevala in da se bo na koncu Zahod neposredno vpletel v vojno, Clark pravi, da obstaja tveganje, da bo prevelik odmerek odzivov povzročil zaostritev.
Tveganje pred premajhnim odzivom na ruski napad
A je po drugi strani veliko večje tveganje, da bodo odzivi na ruski napad na Ukrajino preblagi. To bo dalo voditeljem po svetu sporočilo, da lahko nekaznovano napadejo sosednjo državo. Če bomo svetu poslali takšno sporočilo, potem se moramo res pripraviti na nadaljnje krize, svari avstralski zgodovinar.
Če ameriški zgodovinar Timothy Snyder Putinovo Rusijo označuje za fašistično državo, pa je njegov avstralski kolega Christopher Clark zadržan do enačenja Vladimirja Putina z Adolfom Hitlerjem.
Glede odzivov britanskega premierja Borisa Johnsona in nemškega kanclerja Olafa Scholza na ruski napad na Ukrajino Clark pravi, da daje bolj prav obotavljivemu Scholzu kot Johnsonu, ki je prepričan, da je novi Winston Churchill.
Je vojna v Ukrajini prelomnica med dvema zgodovinskima dobama?
Clarku se tudi zdi prav, da se Scholz in francoski predsednik Emmanuel Macron pogovarjata s Putinom. Meni, da ni druge poti in da je Rusija še vedno del Evrope.
Avstralski zgodovinar se ne strinja z mnenji, da je vojna v Ukrajini nekakšna prelomnica in da svet zdaj vstopa v drugo dobo. Kot pravi, nič ne kaže, da bi kmalu vstopili v nekakšno pozahodno obdobje (obdobje, v katerem Zahod ne bo imel več prevlade na svetu, op. p.), dogaja se ravno nasprotno.
Clark je prepričan, da je Zahod v močnejšem položaju
"Zahod je v močnejšem položaju. Nato je še vedno polno delujoč in tudi EU se še vedno drži kljub nekaterim napetostim, zlasti zaradi Madžarske. Apokaliptične sanje o prehodu v drugo dobo so se razpočile kot milni mehurčki. Z Zahodom še ni konec. A tudi z Rusijo še ni konec. Rusije ne smemo odpisati. Ne glede na to, kaj se bo na koncu izcimilo (iz vojne v Ukrajini, op. p.), moramo zgraditi ustrezno vlogo za Rusijo v prihodnosti," je še prepričan Clark.
9