Torek, 31. 5. 2022, 22.39
2 leti, 6 mesecev
Putinovi jekleni orkani v Donbasu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,78
30
Ruski predsednik Vladimir Putin v vojni z Ukrajino še vedno ne popušča. Ga bodo zadnji ruski uspehi v Donbasu še bolj spodbudili k nadaljevanju vojne?
Ruski vojski je spodletel poskus zasedbe Kijeva, umaknila se je tudi z območja Harkova, ki je drugo največje ukrajinsko mesto. A zadnje dneve korak za korakom s spremenjeno taktiko osvaja ukrajinsko ozemlje v Donbasu.
Seveda je težko vedeti, kaj se je pletlo v glavi ruskega predsednika Vladimirja Putina, ko je dal ukaz za napad na Ukrajino. Po nekaterih podatkih naj bi ruska akcija predvidoma trajala le nekaj dni. V tem času naj bi prestrašena ukrajinska vojska razpadla, ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa naj bi pobegnil iz Kijeva na zahod države.
Napad v sovjetskem slogu
Vsaj po dozdajšnjih podatkih kaže, da je bil ruski napad na Ukrajino v začetni fazi še najbolj podoben vojaškim posegom, ki jih je Moskva izvedla v letih 1968 in 1979. Lahko bi torej rekli, da gre za napad v sovjetskem slogu.
Leta 1968 je Sovjetska zveza skupaj s svojimi sateliti napadla Češkoslovaško s skoraj vseh strani s prodirajočimi tankovskimi kolonami. Istočasno so se sovjetske posebne enote izkrcale na praškem letališču Ruzyne (zdaj ima letališče ime po pokojnem češkem predsedniku Vaclavu Havlu) in ga zasedle. Na letališče so nato prišli sovjetski padalci, topništvo in lahki oklepniki.
Kijev 2022 kot Kabul 1979?
Ker se češkoslovaška vojska ni upirala, so napadalci brez težav zasedli državo. V napadu je v začetni fazi sodelovalo 250 tisoč mož in 2.000 tankov. Pozneje so okupacijske sile narasle na pol milijona mož.
Rusija na bojišču v Donbasu, kjer so utrjeni ukrajinski položaji, z izrabo svoje premoči v ognjeni moči (večcevnih raketometov in havbic) postopoma zaseda ozemlje. Na fotografiji so eksplozije ruskih raket na območju Donbasa.
Podobna je bila tudi akcija proti Afganistanu konec leta 1979. Razlog za akcijo je bilo nezadovoljstvo Kremlja z afganistanskim komunističnim voditeljem Hafizulahom Aminom (sumili so celo, da se hoče povezati z Američani).
Novembra 1979 so na skrivaj v državo vstopile sovjetske posebne enote, preoblečene v afganistanske vojake. 25. decembra so se v bližini Kabula izkrcali še sovjetski vojaški padalci.
Rusom v Kijevu ni uspelo ponoviti Prage in Kabula
Sovjetski specialci (med katerimi so bili pripadniki KGB) so 27. decembra zasedli ključne točke v Kabulu in usmrtili Amina. Če je šlo Sovjetom na začetku vse kot po maslu, se je pozneje njihov poseg spremenil v krvavo večletno vojno. Iz Afganistana se je zadnji vojak Rdeče armade umaknil leta 1989.
Potem ko je Rusiji postalo jasno, da ji Ukrajine ne bo uspelo v nekaj dneh spraviti na kolena, je začela načrtno uničevati ukrajinsko infrastrukturo oziroma komunikacije (mostove in železniške proge) in zaloge goriva. S tem želi gospodarsko oslabiti Ukrajino, kratkoročno pa otežiti premike ukrajinskih sil in dovoz zahodnega orožja na bojišča. Na fotografiji: uničen most v regiji Žitomir v osrednji Ukrajini.
V nasprotju s Prago leta 1968 in Kabulom leta 1979 pa je Rusom napad posebnih enot in vojaških padalcev na Kijev pri letališču Hostomel spodletel.
Premalo vojakov za pokoritev Ukrajine?
Tudi ruske mehanizirane in motorizirane enote, ki so v slogu invazije na Češkoslovaško leta 1968 z juga, vzhoda in severa prodirale v Ukrajino, so namesto od strahu otrplih ukrajinskih vojakov pričakali za boj motivirani in s protioklepnim orožjem dobro oboroženi ukrajinski vojaki.
Posnetki uničenih tankov v prvih dneh vojne v Ukrajini so tako spominjali na uničene in ustavljene tankovske kolone v vojni za Slovenijo leta 1991.
Kar Rusom ni uspelo v Kijevu, jim je uspelo v Hersonu
Ker je prvi poskus zasedbe Kijeva spodletel, je Rusija poskusila obkoliti ukrajinsko glavno mesto s kopenskimi silami, ki so prodirale iz Belorusije in Rusije. A več kilometrov dolge ruske vojaške kolone niso ne prestrašile Ukrajincev ne strle ukrajinskega odpora. Na koncu so se ruske enote umaknile z območja Kijeva, za sabo pa pustile trupla ukrajinskih civilistov.
Francija je Ukrajincem že dobavila samohodne havbice caesar. Njihov največji doseg je do 55 kilometrov. Na fotografiji so pripadniki francoske vojske, ki decembra 2018 v Siriji s samohodnimi havbicami caesar obstreljuje položaje Islamske države. Ukrajinci so že dobili tudi ameriške havbice M-777, ki imajo doseg do 25 kilometrov. Ukrajinski vojaki pa še niso dobili že dolgo obljubljenih nemških samohodnih havbic PzH 2000, se pa menda v tujini že urijo z njimi. Te nemške samohodne havbice imajo skrajni doseg od 30 do 40 kilometrov.
A vse le ni bilo tako črno za rusko vojsko. Ruske enote, ki so pridivjale s Krima na jug Ukrajine, so bile zelo uspešne. Hitro so dosegle spodnji tok reke Dneper, skoraj brez boja zasedle veliko in pomembno mesto Herson in tudi prevzele nadzor nad največjo evropsko jedrsko elektrarno Zaporožje.
Uspeh na južni fronti je ruski vojski omogočil tudi obkolitev Mariupola, ki je na koncu po dolgem boju klonil. S tem je Rusija vzpostavila kopensko povezavo med Krimom in Donbasom.
Dolgo ni bilo nič novega na donbaški fronti
Če odštejemo Mariupol, ruska vojska na območju Donbasa, kjer se je morala spoprijeti z utrjenimi obrambnimi položaji in najbolj izurjenim delom ukrajinske vojske, v prvih mesecih vojne ni dosegla kakšnega velikega uspeha.
A po ruskem umiku z območja Kijeva, ki mu je sledil še umik z območja Harkova, je ruska vojska v Donbasu začela postopoma zasedati ozemlje in potiskati ukrajinske vojake proti zahodu. Ti uspehi so prišli po tem, ko so številni na Zahodu po umiku ruske vojske z območja Kijeva in potopu raketne križarke Moskva že mislili, da je ruska vojska dokončno obtičala.
Rusi uspešno spremenijo taktiko
Razlog za uspeh ruskih sil v Donbasu je v veliki meri posledica spremembe taktike. Če je na začetku Rusija svojo veliko ognjeno moč na široko razvlekla po dolgi fronti (ne pozabimo, da je Ukrajina, če odštejemo Rusijo, po površini največja evropska država), jo je zdaj učinkovito zgostila na manjše območje.
Ukrajincem so Danci že poslali ameriške protiladijske rakete harpoon, s katerimi bodo branili pristanišče Odeso. Te rakete imajo doseg do 130 kilometrov. Do zdaj so Ukrajinci uporabljali protiladijske rakete neptun, ki so plod ukrajinskega razvoja. Te rakete naj bi bile usodne za rusko raketno križarko Moskva. Na fotografiji vidimo izstrelitev rakete harpoon.
Pri tem ni šlo za kakšne velike tankovske spopade v slogu druge svetovne vojne (na primer v slogu bitke pri Kursku), ampak je šlo oziroma gre za topniško-raketne spopade oziroma napade. Ruska vojska je na fronti v Donbasu dosegla prevlado s premočjo v topništvu in večcevnih raketometih.
Z jeklenimi orkani nad ukrajinske vojake
Rusi lahko namreč od daleč uničujejo ukrajinske položaje (tudi s pomočjo termobaričnega orožja). Če uporabimo naslov knjige nemškega pisatelja Ernsta Jüngerja Jeklene nevihte (nem. In Stahlgewittern), v kateri je opisal boje na zahodni fronti v času prve svetovne vojne, bi lahko rekli, da Rusi zmagujejo v Donbasu s pomočjo jeklenih orkanov.
Ukrajinska vojska sicer v zadnjem času dobiva zahodne havbice, ki imajo večji doseg od ruskih in s katerimi bo lahko z velike razdalje uničevala ruske vojaške položaje ter ruske tanke. Če se želi res kosati z rusko vojsko, pa mora skorajda nujno dobiti tudi večcevne raketomete z večstokilometrskim dometom.
Bodo Američani Ukrajini dali raketni sistem MLRS?
Čeprav so Američani sprva obljubljali dobavo večcevnih raketometov sistema MLRS, ki imajo menda doseg do 300 kilometrov, so si pozneje – po ruskih opozorilih, da bodo prestopili rdečo črto, saj bi lahko Ukrajina z raketami obstreljevala rusko ozemlje – menda premislili.
Ukrajina bi rada, da bi ji Američani poslali večcevne raketomete MLRS, s katerimi bi lahko ukrajinska vojska napadla ruske cilje, oddaljene celo 300 kilometrov.
Glede na 300-kilometrski doseg bi namreč Ukrajinci lahko rakete izstreljevali na mesta, kot sta Kursk in Belgorod, morda bi lahko dosegli celo Voronež ali Rostov na Donu. V dosegu bi bil tudi Krim s Sevastopolom vred.
Obstaja pa kompromisna možnost, po kateri bi Ukrajinci dobili ameriške sisteme MLRS, a le tiste z dosegom do 70 kilometrov. Doseg je večinoma odvisen od uporabljenega streliva.
30