Torek, 24. 5. 2022, 21.51
2 leti, 6 mesecev
Je to Putinov pretkani načrt, s katerim bo vrgel Nato iz tira?
Trenutno je vsa pozornost Nata zaradi vojne v Ukrajini usmerjena na njegovo vzhodno krilo. Zato nekateri geopolitični analitiki opozarjajo, da mora Nato pozorno spremljati poteze Putinove Rusije tudi na svojem južnem krilu onkraj Sredozemlja.
Konec junija letos bo v Madridu vrh Nata. Nova strateška zasnova zavezništva, ki bo sprejeta na vrhu, bo Natovo misijo preusmerila na njen temeljni namen: obrambo Evrope in krepitev vojaškega položaja na vzhodu.
Želi Putin obkoliti Nato?
A Liana Fix, direktorica programa za mednarodne odnose pri fundaciji Körber v Berlinu, in Kristina Kausch, ki je raziskovalka in predstavnica nemškega Marshallovega sklada v Madridu, v svojem članku za nemški medij Die Welt opozarjata, da bi bilo tvegano, če bi se Nato osredotočil le na vzhodno fronto, saj so ruski cilji veliko širši.
Ambicije ruskega predsednika Vladimirja Putina presegajo hrepenenje po ozemlju nekdanje Sovjetske zveze, saj poskuša Putin s širjenjem ruskega geopolitičnega vpliva na območje Bližnjega vzhoda in Afrike obkoliti Nato, sta prepričani Fixova in Kauschova.
Bo Rusija netila konflikte na Bližnjem vzhodu in Afriki?
Obstaja nevarnost, da bo Putin v času vojne v Ukrajini uporabil vsa razpoložljiva sredstva, s katerim bi sprožil dodatne konflikte in kaos na južnem krilu Nata, tj. na Bližnjem vzhodu in Afriki, da bi tako povečal pritisk na Zahod.
Pred dnevi sta se v Moskvi srečala ruski zunanji minister Sergej Lavrov in njegov malijski kolega Abdoulaye Diop. Vojaška hunta, ki je po državnem udaru na oblasti v Maliju, dobro sodeluje z Rusijo. Kremelj je v afriško državo med drugim poslal svoje vojaške plačance iz uradno zasebne vojaške skupine Wagner. Lavrov in Diop sta se v Moskvi pogovarjala tudi o dobavi ruske nafte, žit in gnojil v Mali.
Primer ruskega načrtnega širjenja vpliva je Sirija. Ko je bila Putinova Rusija mednarodno izolirana po priključitvi Krima leta 2014, se je vpletla v sirsko državljansko vojno in na oblasti ohranila predsednika Bašarja Al Asada.
Ruski poskus prevzema nadzora nad Libijo
Posredovanje v Siriji je bilo tako močno orodje, da je Rusija izšla iz relativne izolacije in se na mednarodno prizorišče vrnila kot nepogrešljiv partner v svetovni politiki, pišeta Fixova in Kauscheva.
Opogumljena z uspešnim posredovanjem v Siriji se je Rusija hotela zasidrati tudi v Libiji. Če ne bi bilo Turčije, ki je podprla vlado v Tripoliju, bi zdaj Libiji z rusko podporo vladal Halifa Haftar. Tako Sirija kot Libija sta Moskvi služili kot eksperimentalni laboratorij za izkoriščanje varnostnih vakuumov.
Želi Rusija nadzorovati Sueški prekop?
Rusija svoj vpliv širi tudi v Sahel in podsaharsko Afriko. Leta 2020 je tako Moskva podpisala sporazum s sudansko vlado o vzpostavitvi pomorske baze v Port Sudanu, ki bi Kremlju dala nadzor nad Rdečim morjem in Sueškim prekopom, ključnim prehodom za globalni ladijski promet.
Rusi se želijo vojaško zasidrati v bližini strateško pomembnega Sueškega prekopa.
Rusija se je tudi uveljavila kot glavni mednarodni partner vlad Srednjeafriške republike, Malija in Sudana. V Burkina Fasu so lanski januarski vojaški udar na ulicah praznovali s pozivi Rusiji, naj odigra pomembno vlogo kot partnerica.
Ruski plačanci v Maliju
Fixova in Kauschova še zlasti opozarjata na območje Sahela, kjer se bo stanje po napovedanem umiku francoskih in nemških čet iz Malija verjetno še poslabšalo.
Medtem ko Evropejci napovedujejo umik iz Malija, pa so lani v to državo po dogovoru z vojaško hunto, ki je prevzela oblast v državi, prišli ruski plačanci – pripadniki zasebne vojske Wagner, ki je tesno povezana s Kremljem.
Pomembnost Malija
Kako pomemben je Mali v prihodnjih ruskih načrtih, nakazuje tudi odločitev Moskve, da ruskih plačancev iz te države ni napotila na bojišča v Ukrajini. Plačance iz skupine Wagner, ki so bili v nekaterih drugih državah, je namreč poslala v boj proti Ukrajincem.
46