Petek, 11. 3. 2022, 22.03
2 leti, 1 mesec
Znameniti ameriški most, ki je dobil ime po Slovencu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,07
1
Ameriški predsednik Joe Biden je pred dnevi obiskal več kot dva kilometra dolgi Blatnikov most. Ob njem sta med drugim še guverner Minnesote Tim Walz in guverner Wisconsina Tony Evers.
Ameriški Slovenec John A. Blatnik je bil dolgoletni ameriški kongresnik. Po njem so tudi poimenovali most, ki povezuje ameriški zvezni državi Minnesoto in Wisconsin.
Ameriški predsednik Joe Biden se mora zadnje dneve ubadati zlasti z ruskim napadom na Ukrajino. Toda v volilnem letu (novembra letos bodo namreč v ZDA vmesne kongresne volitve) mora pozornost usmeriti tudi na reševanje domačih težav.
Bidnov obisk Blatnikovega mostu
Zlasti je pereče vprašanje v zadnjih letih postalo dolgoletno zanemarjenje ameriške javne infrastrukture (avtoceste, mostovi, pristanišča, letališča, železnica ...). Velika vlaganja za posodabljanje infrastrukture je napovedal že nekdanji ameriški predsednik Donald Trump, zdaj pa jih uresničuje Biden.
Pred dnevi je tako Biden obiskal Blatnikov most (Blatnik bridge), ki povezuje kraj Duluth v zvezni državi Minnesoti in Superior v sosednjem Wisconsinu. Ob tem je napovedal, da bodo v okviru zakona o obnovi ameriške javne infrastrukture posodobili in popravili več kot 15 tisoč mostov.
Blatnik zaslužen za gradnjo mostu
Most, ki povezuje oba bregova reke Saint Louis, je dolg 2.431 metrov in se dviga skoraj 37 metrov nad vodo. Zgrajen je bil decembra 1961, ime po kongresniku Blatniku, ki je zaslužen za njegovo zgraditev, pa je dobil septembra 1971.
Ameriški demokratski politik slovenskega rodu John Anton Blatnik je bil član ameriškega kongresa od januarja 1947 do decembra 1974. Med drugim je zaslužen za to, da Američani vsako leto 9. oktobra praznujejo dan Leifa Eriksona, v spomin na prvega Evropejca, ki je priplul do Amerike. Kot kongresnik se je zelo ukvarjal z gradnjo javne infrastrukture, kar je morda razlog, da je Biden pred dnevi obiskal ravno Blatnikov most.
Kongresnik Blatnik se je rodil avgusta leta 1911 v kraju Chisholm v Minnesoti. Oba njegova starša sta bila Slovenca. Blatnik je bil naprej učitelj kemije v domačem kraju.
Odhod v politiko in nato v vojsko
Leta 1940 je zajadral v politiko in postal član državnega senata v Minnesoti. Njegov mandat je trajal do leta 1944, a se je že leta 1942 kot prostovoljec vključil v ameriško vojno letalstvo.
Kmalu je postal sodelavec Urada za strateške zadolžitve (OSS). To je bila ameriška obveščevalna služba, po svoje predhodnica poznejše Cie. Zaradi znanja slovenščine so ga poslali k Titovim partizanom kot člana ameriške vojaške misije.
Blatnik med Titovimi partizani
Avgusta 1944 je Blatnik poletel iz italijanskega mesta Brindisi v Glino na Hrvaškem, kjer je vodil ekipo za reševanje letalcev pri glavnem štabu partizanov na Hrvaškem.
Bidnov tvit ob obisku Blatnikovega mostu:
The Blatnik Bridge connects Wisconsin and Minnesota — and is one of the most important bridges in the region. Bridges like this are critical to our economy and keep us connected. The Bipartisan Infrastructure Law will invest in fixing over 15,000 bridges. pic.twitter.com/I6a9odMCa3
— President Biden (@POTUS) March 3, 2022
Člani te ekipe so iskali in evakuirali ameriške letalce, sestreljene nad Jugoslavijo, in tiste, ki so se s padalom spustili na jugoslovansko ozemlje. Na Hrvaškem je bil do septembra 1944, a se je že novembra istega leta spet vrnil.
Vodja ameriške misije pri slovenskih partizanih
Januarja 1945 je Blatnik prevzel vodstvo ameriške misije v glavnem štabu slovenskih partizanov. "Govori glasno, bolj počasno slovenščino s tipičnim dolenjsko-notranjskim naglasom. Korekten, a na lep način vsiljiv v svojih predlogih," je bilo zapisano v enem od poročil Ozne o Blatniku.
Poročila je pisal tudi Blatnik. V enem od svojih poročil o partizanih na Hrvaškem in v Sloveniji je zapisal, da so partizani zelo naklonjeni Sovjetom, njihova ljubezen do Sovjetske zveze pa je izhajala iz tradicionalne nagnjenosti do t. i. matere Rusije in njene moči, ki je počasi uničevala Nemce.
Partizani navdušeni nad Sovjeti, najbolj hladni do Britancev
Blatnik je ugotavljal, da so navadni partizani zelo malo vedeli o ameriškem in britanskem deležu v vojni. Po Blatnikovih ocenah je bil odnos Slovencev do Britancev hladen, medtem ko so Američane sprejemali topleje.
Blatnik je sodeloval s številnimi ameriškimi predsedniki. Na fotografiji iz oktobra 1959 Blatnik sedi desno od takrat še senatorja Johna F. Kennedyja. Ta je bil novembra 1960 izvoljen za predsednika ZDA.
Blatnik je pisal tudi o tem, da je bil politični komisar Boris Kidrič ključna oseba, ki je vodila prosovjetsko propagando med slovenskimi partizani. Pisal je tudi, da so slovenski partizani trdno odločeni zasesti in priključiti Trst, Koroško, Primorsko in jih vključiti v novo državo.
Med partizani vse do osvoboditve Trsta
Je pa Blatnik pisal tudi o nesoglasjih med ameriškimi in britanskimi obveščevalci oziroma med člani ameriške in britanske vojaške misije v Jugoslaviji. Britanci so pred Američani tudi skrivali podatke.
Blatnik je bil s slovenskimi partizani vse do osvoboditve Trsta. Po vojni se je Blatnik hitro vrnil v politiko. Leta 1946 je bil prvič izvoljen v ameriški zvezni kongres v Washingtonu. Svoj sedež v Washingtonu je pozneje ubranil kar trinajstkrat zapored. Član kongresa je bil vse do konca leta 1974.
Blatnikov naslednik Oberstar
Ko se je poslovil iz politike, je Blatnik za svojega naslednika izbral dolgoletnega pomočnika Jima Oberstarja. Ta je bil prav tako doma iz Chisholma in je imel delno slovenske korenine. Oberstar je bil kongresnik vse do januarja 2011.
Jim Oberstar je bil član Blatnikovega osebja v kongresu od leta 1963 do leta 1974. Oberstar je bil kongresnik med letoma 1975 in 2011. Umrl je leta 2014. Oberstar je bil tudi mentor Amy Klobuchar, ameriške senatorke iz Minnesote, ki ima prav tako slovenske korenine.
Blatnik je tudi po drugi svetovni vojni obiskoval Slovenijo kot član delegacij ali zasebno in se srečeval z jugoslovanskim predsednikom Josipom Brozom - Titom, glavnim slovenskim komunistom Edvardom Kardeljem in drugimi jugoslovanskimi politiki.
Blatnik, Biden in Oberstar na Kardeljevem pogrebu
Blatnik in Oberstar sta bila tudi člana ameriške delegacije, ki je bila februarja 1979 na Kardeljevem pogrebu v Ljubljani. Član delegacije je bil tudi senator iz zvezne države Delaware - današnji ameriški predsednik Biden.
Blatnik je umrl decembra 1991, torej je dočakal neodvisnost domovine svojih staršev. Leta 1996 je posmrtno prejel zlati častni znak svobode Republike Slovenije za zasluge v dobro slovenskemu narodu med drugo svetovno vojno in po njej ter ob osamosvajanju in za krepitev prijateljstva med ZDA in Republiko Slovenijo.
1