Andrej Pečnik: simpatični Korošec, ki mu je v osmih mesecih uspelo nekaj neverjetnega

Sportal Albert Riera: Zdijo se mi lačni uspehov in motivirani, da nadaljujejo zastavljeno delo

Danes se bosta v ligaškem delu konferenčne lige na Češkem ob 18.45 udarila Sigma Olomuc in Celje. Na sončni strani Alp živi tudi nogometaš, ki je v karieri nosil dres obeh klubov, tako da si bo današnjo tekmo ogledal s posebnim zanimanjem. To je Andrej Pečnik, ki pri 44 letih hodi v redno službo, a obenem še vedno igra nogomet. To počne na Koroškem.

"Po sedmih letih sem se aktiviral kot nogometaš, saj želim pomagati svojemu klubu Dravograd. Pri 44 letih mi ni težko zdržati ritma, vendarle je to peta liga," se zaveda, da zaradi urnika v službi in obveznosti v družini ne bi mogel slediti ritmu, če bi Dravograd igral v kateri izmed višjih lig. Tako pa lahko na teden opravi nekaj treningov in igra tekme. "Uživam v nogometu, veliko pa se posvečam tudi sebi. Zlasti na področju preventive. Vendarle nisem več najmlajši," se je zasmejal ponosni Korošec, ki je v tej sezoni obrambni steber Dravograda. Ta začenja novo poglavje v klubski zgodovini v najnižji peti ligi.

Zaradi Gobca zapustil Celje, nato prejel klic iz Češke

Andrej Pečnik je v karieri branil tudi barve NK Maribor. Foto: Aleš Fevžer Pred nekaj desetletji, ko je igral najboljši nogomet in si prislužil tudi vpoklic v slovensko člansko reprezentanco, je bil Pečnik vajen igrati za klube, ki so nastopali v višjih ligah. V prvi ligi je debitiral kot najstnik v dresu Dravograda, se nato pri 19 letih preselil v Celje, kjer pa ni igral toliko, kot bi si želel. Imel je to smolo, da je bila na njegovem igralnem položaju velika konkurenca.

V Celju se je kot levi bočni branilec že dokazoval Sebastjan Gobec, ki je pozneje postal klubska ikona, danes pa je tehnični direktor grofov. "Zaradi njega sem moral igrati na drugih igralnih položajih v ekipi. A to je nogomet. Treniral sem in čakal na priložnost." Vmes se je preselil še v Krško, nato pa se leta 2004 iz Celja vrnil v Dravograd in odigral še pol sezone v drugi slovenski ligi.

To se je izkazalo za zadetek v polno, saj je že v zimskem prestopnem roku sledila velika sprememba. V svoje vrste ga je zvabil češki prvoligaš Sigma Olomuc. Leto 2005 je tako postreglo s fantastičnim napredkom Pečnikove kariere, vse se je odvijalo kot v filmu. "V Sigmo sem odšel januarja, prvi vpoklic v slovensko reprezentanco pa nato prejel že avgusta," je povedal, kako je v osmih mesecih prehodil pot iz druge slovenske lige v reprezentanco, kar se za današnje razmere sliši skrajno težko izvedljivo.

"Tudi takrat je bilo to kar nepričakovano. Če gledam tako za nazaj, je bil to res fantastičen dosežek," se še dobro spominja dneva, ko mu je agent Martinović omenil, da se zanj zanima češki prvoligaš iz Olomuca.

Načrte mu je pokvaril takratni zvezdnik Man Utd

V dresu Sigme se je v evropskem tekmovanju pomeril tudi s takratnim nemškim velikanom Hamburger SV. Foto: Guliverimage Ker je Pečnik takrat igral za drugoligaša iz Dravograda, je Sigma želela, da bi prišel na preizkušnjo. Za eno tekmo. No, naneslo je tako, da je pustil tako dober vtis, da je ostal na Češkem 14 dni, odigral tri tekme, nato pa sklenil pogodbo.

"Bili so navdušeni nad mojo igro. Prvo sezono sem igral redno, takrat bil tudi vpoklican v reprezentanco, nato pa se je poznalo, da sem preveč odlašal z operacijo rame. Poškodoval sem si jo. Ven mi jo je metalo, zato sem se po vseh težavah le odločil za operativni poseg. To je bil odločilni trenutek, da ni šla kariera naprej. Pred operacijo so se zame zanimali tudi klubi iz Turčije, a me Sigma ni hotela prodati, čeprav bi pri tem lepo zaslužila. Potem pa smo šli na priprave in mi je še enkrat vrglo ven ramo. To se mi je zgodilo tudi na reprezentančni tekmi s Škotsko, ko sem moral iz igre po 50 minutah. Takrat me je potegnil Darren Fletcher in se je pač zgodilo," mu je takratni zvezdnik Manchester Uniteda pokvaril načrte.

S te tekme, bila je njegova tretja v državnem dresu, se spominja rajanja več tisoč razposajenih in dobrodušno opitih škotskih navijačev v Celju. Njemu pa ni bilo do veselja.

Takrat, ko je bil v najboljši formi pri Sigmi, je moral zaradi operacije rame počivati več kot pol leta. Foto: Guliverimage

"Moral sem na operacijo in bil odsoten od sedem do osem mesecev. Škoda, ker bi lahko še več naredil v karieri. Nato sem šel v Maribor in tam potreboval vsaj pol leta, da sem prišel k sebi." Pozneje se je še večkrat prelevil v legionarja in si služil nogometni kruh tako v Romuniji, na Slovaškem, v Rusiji kot Avstriji. Zbral je veliko izkušenj v tujini, za vedno pa bo ostalo zapisano, da si je prve priigral na Češkem. Ravno v Olomucu, kjer bo danes nove evropske točke lovil še en njegov nekdanji klub, Celje.

Senzacionalno izločil Borussio Dortmund

Andrej Pečnik v dvoboju s Poljakom Ebijem Smolarkom (Borussia) Foto: Guliverimage V reprezentanci je bil njegov selektor Branko Oblak. Prvi vpoklic je prejel kot nagrado za odmevne poletne evropske nastope v dresu Sigme.

"Takrat smo v pokalu Intertoto izločili Borussio Dortmund. To je bila senzacija. Za Borussio sta takrat igrala tudi Rosicky in Koller, a nam je vseeno uspelo. Doma smo remizirali z 0:0, v gosteh pa je bilo 1:1. To je bila tekma, ki je ne bom nikoli pozabil. Nastopil sem pred 70 tisoč gledalci. Znamenita tribuna s tistim rumeno-črnim zidom je bila povsem polna. Lepo je igrati v takšnem vzdušju, tudi če si tekmec. Počutiš se noro, pa čeprav ti stadion žvižga," je kmalu po napredovanju še enkrat izkusil igranje pred ogromnim številom gledalcev v Nemčiji.

Sigma se je pomerila še s HSV, a takrat izpadla. Pozneje je imel s tako velikim obiskom na tekmah opravka le še v ruskem prvenstvu.

Na vso moč se je treniralo, tudi če je bil sneg

S Sigmo je torej nastopal tudi v Evropi. "Načrtujem, da bi z družino v kratkem obiskal Olomuc, nato pa bi šli še v Bratislavo, saj sem igral tudi za Slovan," bi rad družini pokazal, kje je naredil uvodne korake v tujini. Danes mu žal ni uspelo, bolezen otrok mu je preprečila, da bi si v živo ogledal dvoboj nekdanjih delodajalcev v Olomucu. V češkem kraju, kjer si je ustvaril prepoznavno nogometno ime.

Kakšen je stadion Andruv v Olomucu? Prizor z uradnega treninga NK Celje v sredo:

"Bil sem mlad, v nogometnem smislu je bil to zame zelo uspešen prestop. Razlika med češko in slovensko ligo je bila večja, kot je zdaj. Na Češkem je bilo kar sedem, osem zelo močnih klubov. Ritem je bil napornejši," je s Sigmo naletel na zahtevnejše tekmece od tistih, s katerimi se je prej srečeval v Sloveniji.

Olomuc mu je ostal v lepem spominu. "Je prijetno mesto, ki ima zelo lepo ohranjeno srednjeveško središče. Veliko je čudovitih kamnitih kipov in vodnjakov. Terase gostinskih lokalov so polne. To pride do izraza zlasti poleti, ko je lepo vreme. Stadion Andruv je udoben. Takrat je sprejel 12 tisoč ljudi, nato so ga še nekoliko razširili z ložami za pomembne goste. Pogoji za trening so bili fantastični. Imeli smo dve igrišči z naravno in še dve z umetno podlago. Tako se je na vso moč treniralo, tudi če je bil sneg. Na Češkem se pač igra fizični nogomet. Priprave so bile težke, imeli smo tudi po tri treninge na dan. Trening, počitek, prehrana, trening, počitek, prehrana in tako naprej. Takšen je bil naš ritem. Ko smo šli na zimske priprave, smo tekli po smučiščih in planinah. Imeli smo takšnega trenerja, fizičnega delavca," se je kot Korošec, vajen snega, hribov in delovne etike na visoki stopnji, hitro vključil v novo okolje.

Moravsko mesto Olomuc bo danes gostilo evropsko tekmo med Sigmo in Celjem. Foto: Guliverimage

Ni bilo Jugoslovanov, moral se je naučiti češčine

Moral pa se je tudi hitro naučiti češkega jezika. Drugače ni šlo. "Žal ni znal nihče v klubu govoriti angleško ali pa nemško. Ni bilo tudi nobenega 'Jugosa', torej nogometaša iz delov nekdanje Jugoslavije," je vrag vzel šalo, kar zadeva komunikacijo, tako da se je moral v pol leta naučiti češkega jezika. Večkrat se je nasmejal, ker so mu Čehi vedno pravili, da je za njih Slovinec in ne Slovenec. "Slovakom pravijo Slovenci, mi pa smo za njih Slovinci."

Dobro se spominja, kako poceni je bilo na Češkem pivo še pred dvema desetletjema. Foto: Guliverimage

Na Moravskem mu je bilo lepo. Olomuc spada med večja mesta na Češkem, ima malce več kot sto tisoč prebivalcev. "Češka takrat še ni bila razvita kot zdaj, vendarle sem igral za Sigmo med letoma 2004 in 2006, drugače pa je bilo vse krasno. So se pa občutile res ugodne cene. Zlasti če si šel v kakšno restavracijo. Joj, kako poceni je bilo takrat pivo. Stalo je deset kron, torej 30 centov. In to zares dobro pivo," je pohvalil enega izmed simbolov češkega turizma. Češko pivo bodo zagotovo v Olomucu poizkusili navijači Celja, ki so se odpravili na nov evropski izziv Rierove čete.

Finance mu niso bile pomembne

V člansko izbrano vrsto ga je povabil selektor Branko Oblak. Foto: Aleš Fevžer Koliko pa je Pečnik takrat na Češkem zaslužil? "Malce več, kot bi lahko v Sloveniji. Vendarle se je poznalo, da sem prišel iz druge lige. Na Češkem smo imeli visoke premije, tudi plača je bila malce višja kot v Sloveniji. A takrat mi finance sploh niso bile pomembne. Bolj mi je bilo pomembno, da sem se vpisal na nogometni zemljevid in osem mesecev po drugi ligi že prejel vpoklic v reprezentanco," je bil ponosen, ko je prejel vabilo Branka Oblaka.

Selektor se je spomnil nanj, ker je takrat primanjkovalo nogometašev za položaj levega bočnega branilca. "Bil je File (Suad Fileković, op. p.), pa včasih Aleš Kokot, Joka (Bojan Jokić, op. p,) pa je igral še v mladi reprezentanci in občasno prihajal k nam," je povedal Pečnik, ki je tako zbral štiri nastope.

Darren Fletcher je včasih navduševal in osvajal ogromno lovorik z Manchester Unitedom. Foto: Guliverimage

Za reprezentanco je debitiral na prijateljskem srečanju z Walesom (0:0 v gosteh), sodeloval pri zmagi v kvalifikacijah za SP 2006 nad Moldavijo (2:1 v gosteh), nato pa je izgubil proti Škotski (0:3), ko ga je poškodoval Darren Fletcher, in Romuniji (0:2). To se je zgodilo marca 2006, ko je na Cipru odigral še zadnjo tekmo za reprezentanco. Končal jo je neslavno, saj je dosegel avtogol za končni rezultat.  

Mladi igralci si delajo utvare

Pozneje se je poslovil tudi od dolgih kodrastih las. Odkar pomaga Dravogradu, ima že krajše, z vedno bolj sivim odtenkom. Ko s 44 leti nastopa za Dravograd in podrobneje spremlja dogajanje pri nekdanjem prvoligašu, kjer vodilno funkcijo opravlja njegov brat Nejc Pečnik, nekdaj veliko ime slovenskega nogometa, ugotavlja, kako zelo se je v teh desetletjih spremenil nogomet. In pogled nanj.

Dravograd verjame, da je na pravi poti in da bo prihodnost tega koroškega kluba, ki je že nastopal v prvi ligi, bolj svetla. Foto: NK Dravograd

"Včasih so bili nam najstnikom vzorniki že lokalni igralci. Zdaj pa so mladim vzorniki le tisti, ki jih gledajo po televiziji. Mladi igralci si delajo utvare in si domišljajo, kako preprosto je doseči vrhunsko raven. Motijo se," je po drugi strani vesel, da so v Dravogradu igrišča iz leta v leto bolj polna. Vedno bolj obiskana je tudi šola. V klubu se trudijo zgraditi kakovostno trenersko mrežo.

Mladi slovenski igralci zlahka pobegnejo v Avstrijo

Pri petoligašu Dravogradu sodelujeta tudi nekdanja reprezentanta ter brata Andrej in Nejc Pečnik. Foto: NK Dravograd Z bratom Nejcem sta v tej sezoni združila moči na zelenici. Skupaj igrata že pol leta in sta pravi bratski tandem. "Kar v redu nama gre, saj sploh še nisva izgubila. Zdi se mi, da bomo šli iz te lige naprej z lahkoto. Za naprej pa moramo iti stopničko za stopničko. Pozna se, da smo blizu meje, in mladi slovenski igralci zlahka pobegnejo za sto evrov več v Avstrijo. Smo pa v klubu zbrali dobro ekipo. V upravnem odboru nas je 12, 22 pa je trenerjev. Če bomo vztrajali, bodo nastopili lepši časi za nogomet v Dravogradu. Čez noč pa žal to ne gre," si želi napredka, da bi se Dravograd nekega dne vrnil tja, kjer je nekoč že nastopal.

V prvi slovenski ligi v tej sezoni blestijo Celjani. Andrej jih spremlja dokaj redno, Sigme pa že dolgo ni gledal. Je pa opazil, da so v zadnji sezoni osvojili češki pokal, kar jih je popeljalo v Evropo. "Celjani so tehnično na višji ravni, Čehi pa so kot Čehi fizično zelo močni. Ne glede na to, da se igra na Češkem, bi dal prednost Celjanom. Ne nazadnje so tudi že premagali Banik. Vajeni so gostovanja na Češkem," ga spremlja občutek, da Celje ne bo izgubilo. Kakor se spominja, so tudi navijači Sigme manj divji od tistih od Banika, tako da Celjani na stadionu ne bodo deležni posebnega pritiska.

Krasno je poslušati Riero

Albert Riera s Celjani v tej sezoni v konferenčni ligi niza zgolj zmage. Foto: Guliverimage Trenerju Albertu Rieri, ki ga zelo spoštuje, verjame, da bo varovance dobro pripravil na četrtkov spopad v Olomucu.

"O Rieri ne morem reči nič slabega. Z Žanom Karničnikom (kapetan Celja, sicer nekdanji nogometaš Dravograda in Korošec, op. p.) se veliko pogovarjava o njem. O tem, kako dobro so fizično in mentalno pripravljeni ter kakšne rezultate imajo. Riere ne poznam osebno, kar pa zadeva njegovo delo, izjave, javno nastopanje, lahko govorim le pozitivno. To, kako igra Celje, kako so fizično in taktično superiorni, je vrhunsko za slovenski nogomet. Ob njegovih izjavah po tekmah lahko uživaš. Krasno ga je poslušati. Stvari pove neposredno. Tudi če zmagajo, zadeve pojasni realno, če izgubijo, pa prav tako. Če bi imeli več takšnih trenerjev v Sloveniji, bi bilo odlično," rad spremlja tako predstave Rierovih varovancev kot tudi javne nastope španskega trenerja.

Trener Sigme Tomaš Janotka, s katerim si je Andrej Pečnik pred dvema desetletjema delil slačilnico, bo skušal danes prekrižati načrte Celjanom. Foto: Guliverimage

Ko smo mu omenili, da je trener Sigme 43-letni Tomaš Janotka, kar ni mogel verjeti. "Resnično? Janotka? Igrala sva skupaj za Sigmo. Jaz na levi strani, on pa je bil desni bočni branilec. Prihajal je ravno iz mladincev in bil je bolj tih. Drugače pa je bil zelo dober desničar," ga je presenetil podatek, kdo je trener Sigme in kako majhen je nogometni svet.

Pomembno je, da delo, družina in šport ne trpijo

Dravogradu namerava kot igralec pomagati še najmanj pol sezone. Foto: Osebni arhiv Janotka je od njega mlajši leto dni. Do kdaj pa namerava Pečnik še igrati nogomet na Koroškem? "Vsaj še pol sezone, da pridemo v četrto ligo. Potem pa bi se, saj bi bilo treba opravljati že več treningov, poslovil. Najpomembneje je, da delo, družina in šport ne trpijo," je užival v nogometnih čevljih že pred sedmimi leti, ko se je podobno kot še nekaj starejših nekdanjih igralcev Dravograda odločil, da se ponovno združijo v zelenem dresu.

Srce, ki utripa za Dravograd, ga je na zelenice vrnilo tudi letos. "Še vedno rad treniram in igram tekme. Nogomet je vendarle moj šport. To pa je ne nazadnje v redu tudi za zdravje," se je še zasmejal Andrej, slovenski nogometni fenomen, ki se je v osmih mesecih od druge slovenske lige prebil do državnega dresa, danes pa bo izžareval prav poseben ponos, saj je edini Slovenec, ki je nosil dres tako Celja kot tudi Sigme.

In če gre verjeti njegovi napovedi, aktualni jesenski prvaki 1. SNL na Češkem ne bodo izgubili. Dvoboj konferenčne lige v Olomucu, na katerem bodo skušali Celjani nadaljevati zmagoviti pohod in še četrtič zapored v ligaškem delu premagati tekmeca, se bo začel ob 18.45.

Sportal Celje jesenski prvak, remi na večnem derbiju, Radomlje nadigralo Bravo

Sportal Nekdanji trener Olimpije osramotil Hajduk in dal misliti Rieri

Sportal Srbski mediji obrnili ploščo glede Crvene zvezde in Alberta Riere