To je najpomembnejši ameriški Slovenec vseh časov

V torek so bile v ZDA vmesne volitve, na katerih je znova postal član predstavniškega doma ameriškega kongresa tudi ameriški Slovenec, republikanec Paul Gosar (v senatu imamo Slovenci še demokratko Amy Klobuchar, ki se bo za tretji mandat potegovala leta 2018).

Ameriški demokrati – stranka katoliških priseljencev Ameriški Slovenci so bili še zlasti v preteklosti večinoma naklonjeni demokratski stranki, saj je ta v 20. stoletju postala stranka katolikov (torej tudi ameriških Slovencev), temnopoltih in Judov – t. i. etničnih manjšin, medtem ko je republikanska stranka veljala za stranko t. i. belih anglosaških protestantov. Izjema so bile nekdanje konfederalne države na jugu ZDA, kjer so bili tamkajšnji demokrati še dolgo po drugi svetovni vojni povezani s protikatoliškim in protičrnskim Ku-Klux-Klanom. Republikanci v južnih zveznih državah so bili desetletja več ali manj nepomembni.

Slovenci se pozneje pridružujejo tudi republikancem Pozneje se je med Slovenci zvestoba demokratski stranki omajala in številni so se pridružili tudi republikancem – na primer nekdanji senator, guverner Ohia in župan Clevelanda George Voinovich.

Med ameriškimi politiki slovenskega rodu je najpomembnejši Frank J. Lausche oziroma Frank Lovše. Rodil se je 14. novembra 1895 slovenskim staršem Lojzetu Lovšetu in Francki Milavec, ki sta bila doma iz Hinj pri Žužemberku in Dvorske vasi pri Velikih Laščah.

Prvi slovenski župan Clevelanda Šolal se je v slovenski šoli župnije Sv. Vida v Clevelandu, pozneje pa je ob delu študiral pravo. Postal je odvetnik, a se je kmalu začel ukvarjati s politiko. Tu je kot ameriško-slovenski politik tako rekoč oral ledino.

Leta 1942 je postal prvi slovenski župan Clevelanda, mesta, kjer je svoj dom našlo na desettisoče Slovencev. Cleveland je včasih veljal za tretje največje slovensko mesto na svetu – za Trstom in Ljubljano.

Prvi slovenski guverner in prvi slovenski senator Lausche je pred uspešnim naskokom na županski stolček oblikoval koalicijo različnih etničnih skupin – t. i. svetovljanske demokrate (cosmopolitan Democrats). Na volitvah, ki so bile konec leta 1941, je dobil kar 71 odstotkov glasov Clevelandčanov (položaj je prevzel naslednje leto).

V letih 1945–1947 in 1949–1957 je bil Lausche guverner Ohia. Bil je prvi slovenski guverner nasploh in tudi prvi katoliški guverner Ohia. Med letoma 1957 in 1969 je bil ameriški senator. Bil je tudi prvi senator slovenskega rodu, ne pa tudi prvi slovenski kongresnik. Pred njim je postal član predstavniškega doma kongresa ameriški Slovenec John Blatnik, in sicer leta 1947.

Demokrat z majhnim d in nesojeni ameriški podpredsednik V senatu je Lausche veljal za sredinskega politika, ki je sodeloval tudi z republikanci. Rekli so mu demokrat z majhnim d (v angleščini: "Democrat with a small 'd'"). Že takoj na začetku svoje senatne kariere je prestrašil vodjo demokratske večine v senatu, poznejšega ameriškega podpredsednika in predsednika Lyndona B. Johnsona, ko je napovedal, da bo glasoval za to, da postane vodja senatne večine republikanski kandidat. Te napovedi Lausche sicer pozneje ni uresničil.

Zaradi njegove sredinske drže ni presenetljivo, da je leta 1952 republikanski predsedniški kandidat Dwight D. Eisenhower premišljeval, da bi Lausche postal njegov kandidat za podpredsednika. Eisenhower je pozneje zmagal na volitvah za predsednika ZDA. Slovo od politike Leta 1968 se Lauschetu ni uspelo še tretjič uvrstiti v senat. Ker je izgubil podporo sindikatov, mu je spodletelo že na demokratskih primarnih volitvah, kjer so izbirali strankinega kandidata za senatne volitve. Po upokojitvi se je Lausche skupaj z ženo Jane naselil v zvezni državi Maryland v mestu Bethesda, ki je v bližini ameriške prestolnice Washington.

Njegova žena je umrla leta 1981 in je pokopana v Clevelandu. Lausche je ostal v Bethesdi vse do začetka leta 1990, ko je zbolel za pljučnico. Nato se je preselil v slovenski dom za ostarele v Cleveland, kjer je 21. aprila 1990 umrl, star 94 let.

Lauschetova stavba in ulica v Clevelandu Že med njegovim življenjem so njemu v čast v Clevelandu poimenovali stavbo. Poslovno stavbo Lausche (ang. Lausche State Office Building), v kateri je zaposlenih okoli 1.300 državnih uslužbencev, so dokončali leta 1979.

15-nadstropna stavba, ki so mu jo posvetili kot ameriškemu guvernerju in senatorju, še stoji. V Clevelandu, ki je med drugim tudi drugo največje mesto v Ohiu (večji je Columbus, prestolnica te zvezne države), so po Lauschetu poimenovali tudi ulico.

Edini Slovenec na naslovnici revije Time Lausche se je 20. februarja 1956 pojavil na naslovnici znane ameriške revije Time. Je edini Slovenec, ki mu je to uspelo do zdaj. Postal je tudi član Malteškega viteškega reda – med viteze ga je kot zglednega katolika imenoval papež Janez Pavel II.