Sobota, 15. 11. 2025, 19.37
1 ura, 25 minut
Ameriški sklad preučuje nakup Lukoilovih bencinskih servisov v Evropi
Potem ko so ZDA in Velika Britanija konec oktobra uvedle stroge sankcije proti ruskemu Lukoilu zaradi domnevne vloge pri financiranju vojne v Ukrajini, je energetski velikan prisiljen prodati svoje premoženje zunaj Rusije, vključno z mrežo bencinskih servisov po Evropi. Kot resen kandidat za prevzem se omenja ameriški investicijski sklad Carlyle, ki je po poročanju Reutersa že začel preučevati možnosti nakupa.
Lukoil v Evropi posluje v Nemčiji, na Poljskem, Nizozemskem, v Romuniji, Bolgariji, Belorusiji, Moldaviji, Srbiji, Črni gori, Severni Makedoniji in na Hrvaškem. Pri naših južnih sosedih imajo 44 bencinskih servisov ter so za Ino in Petrolom tretji največji trgovec.
Nekaj dni po uvedbi sankcij je Lukoil sprva sporočil, da bo za svoje premoženje v tujini sprejel ponudbo švicarskega multinacionalnega trgovca s surovinami Gunvor. A je ta v začetku novembra ponudbo umaknil, potem ko je Washington nakazal, da mu ne namerava izdati dovoljenja za ta posel. Švicarskega trgovca je označilo za "lutko Kremlja".
Zanimanje enega največjih skladov na svetu
Je pa premoženje Lukoila pritegnila pozornost ameriškega investicijskega sklada Carlyle, so v četrtek za Reuters povedali trije viri. Carlyle je šele začel preučevati možnosti nakupa, je povedal eden od virov, in bi pred izvedbo skrbnega pregleda Washington zaprosil za zeleno luč, vendar bi lahko od nakupa tudi odstopil, je dejal vir. Sklad je o svojih namerah obvestil Lukoil, je povedal drug vir.
Ameriško investicijsko podjetje ni želelo komentirati obtožb virov za Reuters, Lukoil pa se ni odzval na Reutersovo zahtevo za komentar.
Carlyle je med največjimi investicijskimi podjetji na svetu, ki upravlja 474 milijard dolarjev (okoli 407 milijard evrov) sredstev, navaja Reuters.
Carlyle lažje do dovoljenja za nakup
Gunvor je umaknil svojo ponudbo za Lukoilovo premoženje v tujini, potem ko je ameriško ministrstvo za finance sporočilo, da namerava blokirati transakcijo. "Carlyle bo lažje pridobil ameriško dovoljenje," je za Reuters dejal Adi Imsirovic, direktor svetovalnega podjetja Surrey Clean Energy in nekdanji vodja trgovanja z nafto pri ruskem Gazpromu.
Da bi se podjetja izognila ameriškim sankcijam, morajo do 21. novembra zaključiti transakcije z Lukoilom. Lukoil je sicer zaprosil za podaljšanje tega roka, so v sredo povedali trije viri.
"Carlyle bi lahko dobil dobro ceno, vendar je vprašanje, ali lahko dobi dovolj časa za temeljito oceno vrednosti premoženja," je dejal Dan Pickering, direktor naložb pri svetovalnem podjetju Pickering Energy Partners.
Morebitni sporazum še dodatno zapletajo prizadevanja nekaterih držav za nacionalizacijo delov Lukoilovega premoženja, ugotavlja Aditya Ravi iz raziskovalnega podjetja za energetski sektor Rystad Energy.
Prodaja v paketu ali posamezno?
Lukoil je že desetletja najbolj aktivno rusko naftno podjetje v tujini. Proizvede približno dva odstotka svetovnih zalog nafte, v obratih zunaj matične države pa 0,5 odstotka svetovne nafte, poudarja Reuters.
Glede na borzne podatke iz leta 2024 je vrednost Lukoilovega premoženja v tujini ocenjena na okoli 22 milijard dolarjev (19 milijard evrov), poroča Reuters.
Carlyle ga želi kupiti kot paket, druga podjetja pa so že pokazala zanimanje za posamezne dele. Shell naj bi bil tako zainteresiran za naftne ploščadi Lukoila v teritorialnih vodah Gane in Nigerije, sta za Reuters povedala dva ločena vira. Shell njihovih navedb ni želel komentirati.
Ruski strokovnjaki so agenciji TASS povedali, da bi bilo za Lukoil bolj donosno prodajati premoženje posamezno. Po njihovi oceni je tržna vrednost premoženja Lukoila zunaj Rusije približno 12 milijard dolarjev (deset milijard evrov), vendar bi lahko podjetje kupcem ponudilo tudi znaten popust, da bi posel sklenilo v kratkem času.
Najenostavnejši scenarij za Lukoil bi bila prodaja premoženja zdajšnjim partnerjem v določenih projektih, menijo ruski strokovnjaki.
Velik potencial za novega lastnika
Lukoil je na hrvaškem trgu prisoten od leta 2007 in ima 44 bencinskih servisov. Hrvaška podružnica je lani ustvarila 339 milijonov evrov prihodkov in 6,1 milijona evrov dobička, kar kaže na velik potencial za novega lastnika.
Prevzem Lukoilovih bencinskih servisov na Hrvaškem bi pomenil konec ruske prisotnosti v maloprodaji goriva v regiji. Ameriški kapital bi lahko prinesel nove investicije in spremembe v poslovnem modelu, hkrati pa zmanjšal energetski vpliv Moskve na Balkanu. Hrvaška vlada in regulatorji spremljajo postopek, saj gre za strateško pomembno infrastrukturo.