Nedelja, 15. 5. 2022, 22.09
1 leto, 11 mesecev
Okrutni šef KGB, tragična smrt ameriške najstnice in Vladimir Putin
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,15
19
Ruski predsednik Vladimir Putin, ki največji državi na svetu vlada že od konca leta 1999, ima številne politične vzornike. Velik ideološki vpliv nanj ima na primer že desetletja pokojni ruski skrajno desni mislec Ivan Iljin. Po načinu vladanja pa se Putin precej zgleduje tudi po vodji zloglasnega KGB Juriju Andropovu.
Ruski predsednik Vladimir Putin je na vrh ruske državne politike prišel iz ruske obveščevalne službe FSB, še pred tem je bil agent sovjetske tajne službe KGB. Podobno je pred okoli 40 leti uspelo tudi nekdanjemu dolgoletnemu šefu KGB Juriju Andropovu, ki je za kratek čas postal voditelj Sovjetske zveze.
V Leningradu (zdaj Sankt Peterburgu) rojeni Vladimir Putin se je sovjetski tajni službi KGB uradno pridružil leta 1975. Nekaj let je služboval tudi v komunistični Vzhodni Nemčiji, iz KGB pa je odšel leta 1991.
Od vohuna do predsednika države
Znova se je v obveščevalne vode vrnil leta 1998, ko ga je takratni ruski predsednik Boris Jelcin imenoval za vodjo ruske obveščevalne Zvezne varnostne službe (FSB). Že naslednje leto ga je Jelcin imenoval za ruskega premierja, konec leta 1999 pa je postal celo vršilec dolžnosti predsednika Rusije. Leta 2000 je z zmago na predsedniških volitvah postal prvič predsednik Rusije.
Ko je bil leta 2000 izvoljen za ruskega predsednika, je obiskal sedež FSB oziroma nekdanjega KGB v Moskvi in se srečal s 300 nekdanjimi sodelavci. Kot so poročali ruski mediji, je na srečanju šaljivo poročal ruskim obveščevalcem: "Ukaz številka ena – popolni prevzem oblasti – je izvršen."
Rusiji vladajo siloviki
Putin ni edini pripadnik nekdanje KGB, ki je po razpadu Sovjetske zveze postal član nove ruske elite. Po študiji, ki jo je pred leti objavila Olga Krištanovska, sodelavka Centra za raziskovanje elit, ki deluje v okviru ruske Akademije znanosti, okoli 78 odstotkov ruske politične in poslovne elite prihaja iz vrst službe KGB ali njene naslednice FSB.
Jurij Andropov (1914–1984) je bil neizprosen, a hkrati tudi zelo inteligenten sovjetski voditelj. Bil je prvi voditelj Sovjetske zveze, ki je tekoče govoril angleščino (od tujih jezikov je obvladal še nemščino in finščino). Bil je politični pokrovitelj številnih mladih politikov, njegov politični varovanec je bil tudi zadnji voditelj Sovjetske zveze Mihail Gorbačov.
Krištanovska je to ugotovila, potem ko je raziskala preteklost 1.061 ljudi, ki so zasedali najvišje položaje v Kremlju, regijah in v gospodarstvu. To so tako imenovani siloviki, nekdanji KGB-jevci, je pred leti povedala za Reuters.
Iz Lubjanke v Kremelj
V ruski oziroma sovjetski zgodovini Putin ni prvi primer agenta obveščevalne službe, ki je postal vodja države. To je uspelo tudi Juriju Andropovu, ki je sovjetsko tajno službo KGB (kratica za Komite za državno varnost oziroma Komitet gosudarstvenoj bezopasnosti po rusko) vodil med majem 1967 in majem 1982.
Ko je novembra 1982 umrl generalni sekretar Komunistične partije Sovjetske zveze Leonid Brežnjev, je izpraznjeno mesto zasedel prav šef KGB-jevcev Andropov. Položaj generalnega sekretarja sovjetske partije je bil najvišji politični in državni položaj v državi, človek, ki je zasedal ta položaj, se je štel za voditelja Sovjetske zveze.
Kratkotrajna vladavina
A bolehni Andropov Sovjetske zveze ni vodil dolgo časa. Potem ko so mu februarja 1983 odpovedale ledvice, se je njegovo zdravstveno stanje zelo hitro poslabšalo. Umrl je februarja 1984, star 69 let. Sovjetski zvezi je vladal tako le 15 mesecev.
Zloglasni KGB je imel sedež v Moskvi, v stavbi, ki je dobila ime Lubjanka. V tej stavbi je Andropov vodil KGB od leta 1967 do 1982. V stavbi ima zdaj del svojih prostorov tudi FSB. Kot je pred leti zapisal Ion Mihai Pacepa, nekdanji vodja romunske komunistične tajne službe Securitate, je Andropovu uspelo, da je namesto komunistične partije Sovjetski zvezi zavladal KGB. Vladavini silovikov, ki je značilna za Putinovo Rusijo, je tako postavil temelje že Andropov.
Življenjepis Andropova je izjemno zanimiv. Že o njegovem kraju rojstva so različni podatki: po enih podatkih se je rodil v Stavropolski regiji na jugu evropskega dela Rusije, po drugih pa v Moskvi, kjer je njegova mama delala kot učiteljica.
Neznanke o njegovem očetu
Njegov oče Vladimir Andropov je imel kozaške korenine in je delal na železnici, njegova mama Jevgenija Andropov (dekliški priimek Fleckenstein) pa je prihajala iz judovske družine bogatih trgovcev (menda je bila posvojenka). Po drugi razlagi pa Vladimir Andropov ni bil njegov pravi oče, ampak le njegov očim. Pravi oče naj bi bil neznan.
Andropov se je v komunistično partijo vključil leta 1939 in se počasi vzpenjal po partijski lestvici. Leta 1954 je postal sovjetski veleposlanik na Madžarskem. Sovjetsko veleposlaništvo je bilo v Budimpešti v bližini sedeža madžarske komunistične tajne službe AVH. V njem je Andropov živel skupaj s svojo ženo Tatjano in njunima sinovoma.
Trupla na budimpeških uličnih svetilkah
Ko se je oktobra 1956 zgodila madžarska protistalinistična vstaja, je tako lahko s svojega okna opazoval, kako je razjarjena množica napadla sedež AVH in nato linčala osovražene agente AVH. Njihova trupla so obesili tudi na ulične svetilke in drevesa.
Videoposnetek o madžarski vstaji leta 1956:
Množica je oblegala tudi sovjetsko veleposlaništvo. Zaradi teh dogodkov je menda žena Andropova doživela živčni zlom in imela pozneje duševne težave, saj naj bi se zelo bala množice ljudi in odprtih prostorov.
Vzdevek: Klavec iz Budimpešte
Jurij Andropov naj bi leta 1956 tudi prepričal Nikito Hruščova, takratnega vodjo Sovjetske zveze, ta tedaj ni vedel dobro, kaj naj stori, naj z orožjem zaduši madžarsko vstajo. Kot je pred leti pisal The Scotsman, si je Andropov zato prislužil vzdevek Klavec iz Budimpešte.
Dogodki iz leta 1956 naj bi precej vplivali na Andropova, nekateri celo govorijo o madžarskem kompleksu. To, da je bil Andropov priča temu, da se lahko navidezno trdna oblast v trenutku zruši, naj bi vplivalo na to, da je pozneje ostro in neizprosno preganjal resnične in namišljene nasprotnike komunizma v Sovjetski zvezi. Med drugim so jih pogosto prisilno zapirali v psihiatrične bolnišnice.
Andropov za napad na Češkoslovaško in Afganistan
Ko je bil Andropov na čelu KGB, je Sovjetska zveza leta 1968 s tanki zadušila praško pomlad, decembra 1979 pa izvedla državni udar v Afganistanu, ki se je razvil v dolgoletno vojno z islamskimi mudžahidi.
Andropov je bil velik zagovornik sovjetskih vojaških posegov za zatrtje "kontrarevolucij". Svoje kolegu v vrhu Sovjetske zveze je tako podžigal k vojaški invaziji na Madžarsko leta 1956 in Češkoslovaško leta 1968 (na fotografiji so sovjetski tanki na praških ulicah). Najprej je bil tudi velik zagovornik napada na Afganistan, s katerim je poskušal preprečiti širjenje zahodnega vpliva v tej državi, a je čez nekaj let spoznal, da se je uštel. Načina izvedbe sovjetskih napadov na Češkoslovaško in Afganistan sta bila morda zgleda za letošnji Putinov napad na Ukrajino.
Obe invaziji je Andropov strastno zagovarjal. Po drugi strani pa je Brežnjevu odsvetoval sovjetsko vojaško posredovanje na Poljskem proti sindikatu Solidarnost, ampak je menil, naj to prepusti poljskim komunistom oziroma poljski vojski.
Boj proti korupciji in izogibanju dela
Andropov je kot vodja KGB imel zelo dobre podatke o tem, da Sovjetska zveza gospodarsko vse bolj nazaduje in propada. Ko je prevzel oblast v Sovjetski zvezi, je tako poskušal okrepiti sovjetsko gospodarstvo.
Napovedal je vojno korupciji in preveliki odsotnosti z delovnega mesta. Sovjetska policija je tako celo opravljala racije v kinodvoranah in kopališčih, s katerimi je iskala ljudi, ki bi v tistem času morali biti na svojih delovnih mestih.
Presenetljivo povabilo ameriški deklici
Ko je Andropov zavladal Sovjetski zvezi, je bil v Beli hiši republikanec Ronald Reagan. Ta je bil zelo protikomunistično usmerjen in je med drugim marca 1983 Sovjetsko zvezo označil za zlobni imperij in napovedal gradnjo protiraketnega ščita, ki je po uspešnem filmu dobil ime Vojna zvezd.
Andropov je bil zelo vešč propagande. Tako je v Sovjetsko zvezo povabil rosno mlado ameriško mirovno aktivistko Samantho Smith, da bi izboljšal podobo, ki jo je imela komunistična supersila na Zahodu. Na fotografiji: Samantha Smith (desno) s svojo sovjetsko prijateljico Natašo Kaširino iz Leningrada. Fotografija je nastala na srečanju sovjetskih pionirjev.
Andropov, ki je bil kot nekdanji KGB namazan z vsemi žavbami, je poskušal slabo podobo Sovjetske zveze v zahodni in zlasti ameriški javnosti popraviti tako, da je v državo na veliko presenečenje svetovne javnosti povabil ameriško deklico Samantho Smith. Ta je leta 1982 napisala osebno pismo Andropovu, v katerem se je zavzela za svetovni mir.
Tragična smrt Smithove in novi Andropov
Desetletna Smithova je povabilo sprejela in odšla v Sovjetsko zvezo, a se z Andropovom ni mogla srečati, saj je bil ta tedaj že v preveč slabem zdravstvenem stanju. Smithova je pozneje postala otroška filmska igralka. Umrla je v letalski nesreči avgusta 1985, stara komaj 13 let.
Po zlomu komunizma in razpadu Sovjetske zveze je Andropov padel v pozabo, dokler ni spomina nanj znova obudil prav Putin. Ta je postal agent KGB v obdobju, ko je to službo vodil Andropov. Tudi zaradi potez, s katerimi je v javnosti obujal spomin na Andropova (postavljanje njegovih spomenikov, praznovanje obletnic njegovega rojstva ...), so o Putinu nekateri pred leti začeli govoriti kot o novem Andropovu.
19