Petek, 18. 3. 2022, 22.30
2 leti, 8 mesecev
Kako je Moskva poslala tanke nad našo sosedo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,17
33
Sovjetski tanki in oklepniki na ulicah Budimpešte leta 1956
Po ruskem napadu na Ukrajino se v medijih in na družbenih omrežjih pojavljajo številne vzporednice med današnjim dogajanjem in vojnami oziroma konflikti v preteklosti. Morda ima še največ zgodovinskih vzporednic primerjava z Madžarsko leta 1956.
Ukrajina je država, ki se poskuša iztrgati iz ruskega objema in postati del Zahoda, tj. članica EU in Nata. Rusija tega noče dovoliti in je 24. februarja letos celo napadla Ukrajino. Kot je znano, Ukrajinci želijo, da jim članice Nata pomagajo v boju proti ruski vojski tudi tako, da bi razglasili območje prepovedi letenja nad Ukrajino (ang. No-fly zone).
Strah pred tretjo svetovno vojno
Nato na čelu z ZDA za zdaj tega ne želi storiti, saj bi se s tem neposredno vpletel v vojno v Ukrajino – pri uveljavljanju območja prepovedi letenja bi po najbolj črnem scenariju izbruhnili spopadi med Natovimi (ameriškimi) in ruskimi bojnimi letali. To možnost pa ameriški predsednik Joe Biden zavrača in opozarja, da bi neposredni ameriško-ruski spopad pomenil začetek tretje svetovne vojne.
Zapletlo se je tudi pri donaciji poljskih letal tipa mig-29 ukrajinski vojski. Poljaki sami si tega ne upajo storiti, zato so želeli, da njihove mige Ukrajincem uradno predajo ZDA, kar pa so Američani zavrnili. Zahodna pomoč se tako omejuje zlasti na dobavo (lahkega) protioklepnega in protiletalskega orožja ter na sporočanje obveščevalnih podatkov.
Kubanska kriza leta 1962
Nekateri pri tem "omahovanju" Zahoda ponujajo primerjavo s kubansko krizo leta 1962, ko naj bi bile ZDA bolj odločne v sporu z Moskvo. Kriza se je začela, ker je Sovjetska zveza, ki jo je takrat vodil Nikita Hruščov, v dogovoru s kubanskim voditeljem Fidelom Castrom želela na Kubi namestiti sovjetske jedrske rakete.
Poškodovane stavbe v Budimpešti zaradi bojev med Madžari in sovjetsko vojsko. Fotografija je bila posneta 16. novembra 1956.
Američani so nameščanje raket odkrili, zato je tedanji ameriški predsednik John F. Kennedy od Sovjetov zahteval, naj rakete umaknejo z otoka. To so bili dnevi hladne vojne, ko je bil svet najbolj blizu "vroče" tretje svetovne vojne. Supervelesili sta na koncu dosegli dogovor: Sovjeti so umaknili rakete z otoka, Američani pa so se zavezali, da bodo umaknili svoje balistične rakete iz Turčije in ne bodo napadli Kube.
Razlike med Kubo in Ukrajino
Že na prvi pogled je videti, da ukrajinske in kubanske krize ni mogoče primerjati. ZDA so takrat zelo odločno postavile ultimat Moskvi zato, ker je Kuba zelo blizu ZDA in jo že od Monroejeve doktrine štejejo za nekakšno ameriško dvorišče. Ukrajina pa v očeh ZDA vsaj za zdaj nima takšne usodne teže za ameriško varnost kot Kuba, zaradi česar Američani nočejo preveč zaostrovati trenutnih razmer.
V obdobju vojne v Ukrajini se pojavljajo tudi primerjave s politiko ameriškega predsednika Franklina D. Roosevelta do Hitlerjeve Nemčije pred japonskim napadom na Pearl Harbor. Do Pearl Harborja so bile ZDA uradno nevtralne ter se niso neposredno vpletle v vojno z Nemčijo (tako kot se nočejo zdaj s Putinovo Rusijo), so pa podpirale Veliko Britanijo z orožjem in "preventivno" zasedle Grenlandijo, ki je bila del od nemške vojske okupirane Danske.
Primerjava z Afganistanom
Mogoča bi bila primerjava tudi z ameriško politiko v obdobju sovjetske invazije na Afganistan (1979–1989). Takrat se Američani tudi niso neposredno spopadli s sovjetsko Rdečo armado, so pa – tako kot Pakistan – podpirali protisovjetske afganistanske mudžahide. Tudi tako, da so mudžahidom dobavili stingerje, s katerimi so ti z lahkoto sestreljevali sovjetske bojne helikopterje.
Madžarska vstaja leta 1956:
Zaradi ruskih tankov, ki hrumijo po Ukrajini in sejejo smrt, so se številni spomnili na tako imenovani sovjetski tankovski socializem oziroma panzersozialismus, kot mu pravijo Nemci. To besedo je pred dnevi uporabil nekdanji nemški predsednik Joachim Gauck. Ta je bil star 13 let, ko je Sovjetska zveza s svojimi tanki zadušila protikomunistično vstajo v Vzhodni Nemčiji.
Sovjetski tankovski socializem na Madžarskem
Še bolj kot junija 1953, ko so zatrli vzhodnonemško vstajo, so Sovjeti osupnili svet tri leta pozneje. Takrat je zavrelo na Madžarskem. Začelo se je 23. oktobra 1956, ko so se madžarski študenti uprli madžarski komunistični oblasti.
Po drugi svetovni vojni, v kateri je bila Madžarska Hitlerjeva zaveznica in je okupirala del ozemlja sosednjih držav, tudi naše Prekmurje, je Madžarski po Stalinovi volji zavladal Matyas Rakosi. Rakosi, ki je bil komunist trde roke Stalinovega kova, je moral odstopiti junija 1956 in oditi v Sovjetsko zvezo, na čelu države pa ga je zamenjal njegov najbolj tesni sodelavec Erno Gero.
Vstaja proti madžarski stalinistični oblasti
Madžari se niso zadovoljili zgolj z Rakosijevem odhodom z oblasti, ampak so zahtevali še večje spremembe. Študentski protesti so se zato razvili v vstajo proti komunistični oblasti, pojavili so se oboroženi spopadi med protikomunističnimi vstajniki in pripadniki madžarske komunistične policije. Vstajniki so osvobajali politične zapornike, a tudi pobijali oziroma linčali pripadnike tajne komunistične policije (AVH) in komunistične funkcionarje.
Prvi dnevi madžarske vstaje:
Gero je že 23. oktobra zaprosil za pomoč Sovjetsko zvezo. Že naslednji dan so pomembne točke v Budimpešti po ukazu sovjetskega obrambnega ministra, maršala Georgija Žukova, zasedli sovjetski tanki. V delih mesta pa so bili oboroženi protikomunistični vstajniki, ki so se borili proti Rdeči armadi in proti AVH. Manjši spopadi so bili tudi drugod po Madžarskem.
Izstop Madžarske iz Varšavskega pakta
Po izbruhu vstaje, 24. oktobra, je predsednik madžarske vlade postal Gerov tekmec Imre Nagy. Ta je bil prav tako komunist, tudi nekdanji sodelavec sovjetske tajne službe NKVD, a se je sčasoma oddaljil od komunizma stalinističnega kova in je zagovarjal reforme. Nagy je kot madžarski premier v vlado vključil nekomuniste, razpustil tajno politično policijo AVH in napovedal svobodne volitve.
Najbolj pa je geopolitična razmerja moči v Evropi Nagy zamajal 1. novembra 1956, ko je razglasil, da Madžarska izstopa iz Varšavskega pakta. Ta pakt je bil ustanovljen leta 1955 in je bil sovjetska oziroma komunistična vojaška protiutež leta 1949 ustanovljenemu paktu Nato. Nagy je tudi zahteval odhod sovjetske vojske z madžarskega ozemlja, Madžarska pa bi bila nevtralna država.
Primerjava madžarske in majdanske revolucije
Pri tem se ponuja primerjava med madžarsko vstajo oziroma revolucijo in majdansko revolucijo v Ukrajini v letih 2013–2014, ko so ukrajinski protestniki strmoglavili proruskega ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča. Padec Janukoviča je hkrati pomenil tudi ukrajinski izstop iz ruskega vplivnega območja.
Madžarska tik pred sovjetsko invazijo:
Vrnimo se k Madžarski. Po izstopu Madžarske iz Varšavskega pakta Sovjetska zveza nekaj časa ni vedela, kaj bi storila. Odločen zagovornik vojaške rešitve je bil nekdanji Stalinov zunanji minister Vjačeslav Molotov, na drugi strani je maršal Žukov predlagal odhod Rdeče armade iz Budimpešte in celo iz Madžarske, če bo to nujno.
Sovjetska invazija na Madžarsko
Hruščov, ki je tedaj vodil Sovjetsko zvezo, je nekaj časa omahoval, na koncu pa se je odločil za vojaško zadušitev madžarske vstaje. Vsesplošni napad Rdeče armade na Madžarsko se je začel 4. novembra. Spopadi, ki so bili najhujši v Budimpešti, so trajali do 11. novembra.
Sovjeti so izgubili okoli 700 vojakov, več kot 1.500 je bilo ranjenih. Poraženi Madžari so imeli okoli 2.500 mrtvih, okoli 20 tisoč jih je bilo ranjenih. Žrtev bi bilo verjetno še več, če Nagy madžarski vojski ne bi ukazal, naj se ne upira Sovjetom. Okoli 200 tisoč Madžarov je pobegnilo v zahodne države, kjer so dobili politično zavetje.
Zahod pusti Madžarsko na cedilu
Nagy se je z nekaj svojimi sodelavci pred Sovjeti umaknil na jugoslovansko veleposlaništvo v Budimpešti. Hruščov je na Madžarskem za novega voditelja postavil Janosa Kadarja. Ta je Nagyju pisno zagotovil varnost, če bo zapustil jugoslovansko veleposlaništvo. 22. novembra je lahkoverni Nagy res zapustil jugoslovansko veleposlaništvo. Takoj so ga aretirali in odpeljali v Romunijo. Pozneje so mu sodili in ga junija 1958 usmrtili.
Zaradi sovjetske invazije je veliko Madžarov pobegnilo na Zahod. Na fotografiji iz 4. novembra 1956 vidimo skupino Madžark, ki se pribežale v Avstrijo s svojimi otroki.
Čeprav so z Zahoda (na primer prek Radia Svobodne Evrope – Radio Free Europe) prihajala sporočila Madžarom, naj se upirajo Sovjetom, dokler ne bo vojaško posredoval Nato, se to na koncu ni zgodilo. Nato ni posredoval. Dokumenti kažejo, da se ZDA, ki jih je takrat vodil vojaški junak druge svetovne vojne Dwight Eisenhower, niso hotele vojaško vplesti, ker so se bale izbruha jedrske vojne s Sovjetsko zvezo.
Sueška kriza
Poleg tega je sočasno z madžarsko krizo potekala še ena velika svetovna kriza – sueška kriza. Ta kriza je trajala od 29. oktobra do 7. novembra 1956 in se je začela z napadom Izraela na Egipt, izraelskemu napadu pa je sledila britanska in francoska vojaška akcija za zasedbo Sueškega prekopa, ki so ga Egipčani predtem enostransko podržavili.
Če se Nato podobno kot v obdobju madžarske krize v strahu pred jedrsko vojno noče neposredno spopasti z Rusi, pa vseeno ne stoji tako križemrok kot leta 1956. Tako z dobavo orožja posredno vojaško pomaga Ukrajini v boju z Rusijo.
Zadušitev praške pomladi
Podobno usodo v slogu tankovskega socializma kot Madžarska je leta 1968 doživela njena severna soseda Češkoslovaška. Sovjetske enote in enote drugih članic Varšavskega pakta, torej tudi madžarske enote, so namreč poleti 1968 zadušile praško pomlad. Na Češkoslovaško svojih vojakov med članicami Varšavskega pakta ni poslala samo Romunija.
33