Petek, 4. 3. 2022, 22.18
2 leti, 1 mesec
Svetlolaska, ki se je zaradi srečanja s Putinom znašla v težavah
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,82
28
Marine Le Pen se je marca 2017 v Kremlju srečala z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Fotografije svojega srečanja s Putinom je v propagandne namene uporabila pred francoskimi predsedniškimi volitvami leta 2017. Podobno je želela storiti tudi letos, a ji je ruski napad na Ukrajino prekrižal načrte.
Ruski predsednik Vladimir Putin je imel pred napadom na Ukrajino številne občudovalce med zahodnimi politiki – tako na desnici kot na levici. Zaradi vojne v Ukrajini pa se morajo zdaj številni posipati s pepelom.
"Me je Putin kdaj označil za rasista? Mi je grozil, da me bo odpustil, ker se ne strinjam z njim? Je izvozil vsa delovna mesta srednjega sloja v mojem mestu v Rusijo? Je ustvaril svetovno pandemijo, ki mi je uničila posel in za dve leti zaprla v stanovanje? Ali uči moje otroke, da naj sprejmejo rasno diskriminacijo (verjetno je mišljena t. i. kritična teorija rase, op. p.)? Ali izdeluje fentanil? Ali poskuša odstraniti krščanstvo?"
Trumpov genij
Tako je tik pred ruskim napadom na Ukrajino znani ameriški desni televizijski voditelj na Fox News Tucker Carlson vzel v bran ruskega predsednika Vladimirja Putina. Potem ko so ruske sile začele napadati Ukrajino, je Carlson sicer dejal, da ne podpira Putinovega napada na Ukrajino, piše britanski Guardian.
Je pa nekdanji ameriški predsednik Donald Trump še nekaj ur po napadu ruskih sil na Ukrajino Putina označila za zelo pametnega in genija. Pozneje je zamenjal ploščo in obsodil ruski napad na Ukrajino ter hvalil ukrajinskega predsednika Volodomirja Zelenskega.
Putinov pajdaš Schröder in nemški grešni kozel
Dejstvo je, da je imel Putin na Zahodu veliko občudovalcev, in to tako na levi kot na desni strani. Njegov tesni prijatelj je nekdanji nemški socialdemokratski kancler Gerhard Schröder, ki je nekaj dni pred ruskim napadom Ukrajini očital rožljanje z orožjem. Zdaj se skušajo številni distancirati od Schröderja, tudi v njegovi SPD.
Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je v prvih izjavah po ruskem napadu na Ukrajino Putina po eni strani označil za genija, po drugi strani pa trdil, da Putin ne bi napadel Ukrajine, če bi bil sam še vedno v Beli hiši. V svojem govoru na nedavnem vsakoletnem srečanju ameriških konservativcev (CPAC) je bil Trump veliko bolj kot do Putina oster do kanadskega premierja Justina Trudeauja, za katerega pravi, da ogroža demokracijo v Kanadi in skuša vzpostaviti "tiranijo zbujenstva" (ang. woke tyranny).
Pri tem je tudi veliko sprenevedanja. Projekt Severni tok 2 je imel na primer pred ruskim napadom na Ukrajino zelo široko podporo v nemški politiki (gradili so ga v času krščanskodemokratske kanclerke Angele Merkel), zdaj pa je skorajda edini grešni kozel postala socialdemokratska ministrska predsednica nemške zvezne dežele Mecklenburg-Predpomorjansko Manuela Schwesig.
Schwesigova je pred ruskim napadom na Ukrajino podpirala čimprejšnje obratovanje Severnega toka 2, saj bi to prinašalo denar njeni zvezni deželi, ki ne spada ravno med najbogatejše dele Nemčije. Nekateri – zlasti iz opozicije – pa zdaj zahtevajo že kar njen odstop z mesta deželne ministrske predsednice.
Putinovi zagovorniki v Levici
Veliko trenj zaradi Putinovega napada na Ukrajino je tudi v nemški Levici, najbolj levo usmerjeni stranki v nemškem bundestagu. Zelo razumevajoča do Putinove Rusije je bila tudi Sahra Wagenknecht. Pred napadom je tako trdila, da bi moral Zahod upoštevati ruske varnostne interese.
Sahra Wagenknecht je nekdanja sovodja poslanske skupine nemške Levice v bundestagu, ki je imela zaradi svoje graje zbujenstva veliko simpatizerjev tudi na desni strani političnega prizorišča, medtem ko so jo njeni nasprotniki želeli celo izključiti iz stranke. Dolgo časa je zagovarjala razumevajočo politiko do Putinove Rusije. Zdaj je obsodila ruski napad na Ukrajino, a nasprotuje gospodarskim sankcijam proti Rusiji in nemški vojaški pomoči Ukrajini.
Pozneje je obsodila Putinovo priznanje Doneške in Luganske ljudske republike ter napad na Ukrajino, a je proti gospodarskim sankcijam proti Rusiji, češ da je to le nemško sledenje ameriški politiki, ki je soodgovorna za današnji položaj.
Razkol v Levici zaradi sankcij
Wagenknechtovi je pritegnilo še sedem poslancev Levice. Te razprave so potekale v zaprtih krogih poslanske skupine Levica. Postale pa so javne, ko je njen strankarski kolegi Gregor Gysi poslal javno pismo poslancem Levice, ki nasprotujejo gospodarskim sankcijam proti Rusiji in pošiljanju orožja Ukrajini.
Gysi je v pismu Wagenknechtovi med drugim očital pomanjkanje sočutja do trpečih Ukrajincev in zavračanje realnosti. Vsekakor lahko rečemo, da politične simpatije do Putina, ki jih najdemo na levici, v veliki meri temeljijo na protiameriških občutkih. S tem, ko se Putin zoperstavlja ZDA, postaja tudi junak nekaterih protiameriško usmerjenih levičarjev.
Putinova ideologija, ki privlači nekatere desničarje
A dejstvo je, da ima – kot smo videli že na začetku članka pri Tuckerju Carlsonu – Putin svoje občudovalce oziroma zagovornike tudi na desnici. Putin je resda nekdanji pripadnik sovjetske tajne službe KGB, a vsekakor njegova politična ideologija ne temelji na komunizmu ali kakšni drugi levičarski ideji. Bolj gre za nekakšen konservativni nacionalizem, ki mu je primešal avtoritarizem.
Vladimir Putin se ruski javnosti predstavlja kot zgleden ruski pravoslavni kristjan. Ima tudi tesne stike z Rusko pravoslavno cerkvijo, ki je njegova zaveznica. Njegovo ideologijo bi lahko označili kot konservativni ruski nacionalizem, katerega sestavni del je zgoraj omenjeno pravoslavno krščanstvo. Seveda pa je Putin kot vsi politiki pogosto ideološko zelo prožen: tako je pred dnevi sarkastično grozil Ukrajincem, da bo dekomuniziral Ukrajino (Putin trdi, da je Ukrajina zgolj stvaritev Leninovih boljševikov oziroma komunistov na škodo ruskega naroda, zaradi česar grožnja o dekomunizaciji pomeni odpravo Ukrajine), ruski napad na Ukrajino pa je potem upravičeval z denacifikacijo Ukrajine. Z uporabo pojma denacifikacija skuša Putin med Rusi zaradi propagandnih učinkov na silo vzpostaviti povezavo med vojno s Hitlerjevo Nemčijo in napadom na Ukrajino.
Putin ni kakšen proticerkveni ali ateistični politik starega sovjetskega kova (menda se je rodil očetu ateistu in verni mami, ki ga je na skrivaj krstila), ampak zelo rad poudarja pravoslavno krščanstvo in je blizu Ruski pravoslavni Cerkvi. Tako na primer rusko zasedbo Krima upravičuje tudi s tem, da je to sveti kraj za ruske pravoslavne kristjane, saj naj bi se tam leta 988 krstil veliki kijevski knez Vladimir Veliki.
Putin proti gibanju LGBT in proti Sorosu
Putinov konservatizem, sklicevanje na krščanstvo, sprejetje zakonodaje proti nevladnim organizacijam, ki jih denarno podpira ameriško-madžarski milijarder George Soros (ta zakonodaja je bila sprejeta leta 2015), sprejetje zakonodaje proti LGBT leta 2018 …
Vse to je bilo privlačno tudi za številne zahodne konservativce oziroma desne politike in ideologe. Nekdanji Trumpov glavni svetovalec v Beli hiši Steve Bannon je Putina označil kot protizbujenca (ang. anti-woke). Številne Putinove zamisli je na primer prevzel tudi madžarski premier Viktor Orban (boj proti Sorosu, zakonodaja proti LGBT). Tudi Orbanova vizija neliberalne države, ki temelji na nacionalnih temeljih, ima precej Putinovega navdiha.
Marine Le Pen na Twitterju marca 2017 o tem, kako se je v Moskvi s Putinom pogovarjala o mednarodnih razmerah in islamističnem terorizmu:
Avec le Président russe V. Poutine nous avons, entre autres, longuement évoqué la situation internationale et le terrorisme islamiste. MLP pic.twitter.com/sPWvM5yr8f
— Marine Le Pen (@MLP_officiel) March 24, 2017
Le Penova hvali Putina
Dobre stike s Putinom je imela tudi francoska desna političarka Marine Le Pen. Ta je nasprotovala zahodnim sankcijam proti Rusiji, ki so bile uvedene po ruski priključitvi Krima. Leta 2014 je Le Penova za svojo stranko (takrat se je imenovala še Nacionalna fronta, zdaj pa je Nacionalni zbor) najela tudi posojila od neke moskovske banke za predvolilno kampanjo, saj so ji francoske in druge evropske banke zavračale prošnje za posojilo.
Matteo Salvini je pred leti kot italijanski notranji minister postal ikona zagovornikov stroge politike priseljevanja. Za Salvinija pa je bil dolgo časa politična ikona ruski predsednik Vladimir Putin. Salvini je prav tako zagovarjal odpravo sankcij proti Rusiji. Na fotografiji iz leta 2014 vidimo Salvinija na obisku v ruski dumi (parlamentu). Napis No sanzioni alla Russia na njegovi majici se po slovensko glasi: Nobenih sankcij proti Rusiji.
Le Penova je bila večkrat v Moskvi, tudi marca 2017. Takrat je bila tudi posneta fotografija njenega rokovanja s Putinom. To fotografijo je Le Penova uporabila tudi pred letošnjimi predsedniškimi volitvami, saj jo je natisnila v svoji osemstranski predvolilni brošuri. Po napadu na Ukrajino pa bodo v Nacionalnem zboru vse te brošure uničili (natisnjene so bile v 1,2 milijona izvodih) in natisnili nove, v kateri ne bo več Putinove fotografije.
Pohvalno o Putinu tudi Zemmour in Salvini
Pohvalne beseda za Putina je imel tudi tekmec Le Penove na letošnjih francoskih predsedniških volitvah Eric Zemmour. Ruskega predsednika je tako na primer nekoč označil za domoljuba. Kot piše Politico, je Zemmour decembra lani dejal, da si upa staviti, da Rusija ne bo napadla Ukrajine. Tako kot Le Penova je zdaj tudi Zemmour obsodil ruski napad na Ukrajino.
Velik prijatelj Putinove Rusije je bil tudi vodja Lige Matteo Salvini. Ta italijanski politik je večkrat zahteval odpravo sankcij proti Rusiji, leta 2017 pa je njegova stranka podpisala sporazum o sodelovanju z rusko vladajočo stranko Združena Rusija. Večkrat je obiskal Rusijo.
Nekoč je po pisanju britanskega mesečnika Prospect celo dejal: "V Rusiji se počutim kot doma, za razliko od nekaterih drugih evropskih držav." Pretekli četrtek, ko so ruske sile začele napadati Ukrajino, pa je Salvini na Twitterju objavil, da obsoja napad, in pozval k skupnemu odzivu zaveznikov.
28