Petek, 30. 4. 2021, 22.23
3 leta, 7 mesecev
Svetlolasa lepotica in njen srhljivi sadistični ljubimec
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,47
12
Chris Noel je s svojo radijsko oddajo dvigovala moralo ameriškim vojakom v Vietnamu. Ameriške vojake v Vietnamu je tudi večkrat obiskala (fotografija je z njenega obiska leta 1968).
Lepotica Chris Noel je bila fotomodel za posterje in naslovnice revij, želela je postati hollywoodska zvezda. To ji ni uspelo, je pa postala junakinja in ljubljenka ameriških vojakov v Vietnamu.
Trinh Thi Ngo je bila hčerka enega od najbogatejših vietnamskih podjetnikov, lastnika največje steklarne v Indokitajski. V času rojstva leta 1931 je bila njena domovina še francoska kolonija.
Zaradi filmov se je naučila angleščine
Angleščino se je naučila, ker je želela gledati priljubljene hollywoodske filme, med njimi zlasti sloviti film V vrtincu, brez podnapisov. Znanje angleščine ji je pozneje, ko je bila stara 24 let, odprlo vrata v radijski svet v takrat že komunističnem Severnem Vietnamu.
V obdobju vietnamske vojne med Severnim Vietnamom in Vietkongom na eni strani ter Južnim Vietnamom in ZDA na drugi strani je na Radiu Hanoi trikrat na dan vodila propagandno oddajo, s katero je poskušala ameriškim vojakom zbiti bojno moralo.
Hana iz Hanoja, ki je postala trn v peti ameriški vojski
V svoji oddaji je tako brala imena ujetih in padlih ameriških vojakov ter predvajala ameriško protivojno glasbo in sporočila Američanov, ki so bili proti vietnamski vojni. Da bi pognala strah v kosti ameriškim vojakom, je tudi brala imena vojakov, ki so bili na ameriških vojaških ladjah, in jim sporočala, da bodo vsi umrli.
Odlomek iz filma Da 5 Bloods režiserja Spika Leeja, v katerem Hanoi Hannah po umoru Martina Luthra Kinga nagovarja temnopolte ameriške vojake, naj se ne borijo več proti Vietnamcem.
Dobila je vzdevek Hanoi Hannah. Za ameriško vojsko so bile njene propagandne oddaje seveda velik trn v peti. Odgovor ameriške vojske so bile med drugim lastne propagandne radijske oddaje, s katerimi so želeli dvigniti moralo ameriških vojakov.
Lepotica s sončne Floride
Eden od ameriških odgovorov na Hano iz Hanoja je bila tudi mlada hollywoodska lepotica Chris Noel. Ta je bila po rodu s Floride, kjer je že kot najstnica služila denar kot fotomodel, med drugim za naslovnice revij. S Floride jo je pot vodila v New York, od tam pa v sanjsko deželo – Kalifornijo.
V Hollywoodu je zlasti igrala v zabavnih filmih za najstnike, med drugim v tako imenovanih filmih o zabavah mladih na plažah (beach party movies), ki so cveteli zlasti med letoma 1963 in 1968. Kakšne bleščeče kariere ji v Hollywoodu ni uspelo ustvariti, tudi plačana je bila bolj slabo – filmski studio MGM jo je tako plačeval dvesto dolarjev na teden.
Presunljivi božični obisk pri ranjenih vojakih
Prelomnica v njenem življenju se je zgodila decembra 1965, ko je skupaj s takratnim kalifornijskim guvernerjem Patom Brownom in še nekaj drugimi hollywoodskimi igralkami za božič obiskala kalifornijske vojaške bolnišnice, v katerih so zdravili ameriške vojake.
Chris Noel v bazenu v Južnem Vietnamu decembra 1966
Srečanje z mladimi ranjenimi ameriškimi vojaki, nekateri so bili že invalidi, je Noelovo zelo ganilo in presunilo. "To je bil trenutek. Molila sem k Bogu, naj mi pomaga pomagati mladim fantom v Vietnamu," je povedala pred leti v intervjuju za spletno stran history.net.
Komunistični gverilci so želeli njeno smrt
Postala je radijska voditeljica v studiu ameriške vojske v Hollywoodu. Kmalu je dobila lastno radijsko oddajo z imenom A date with Chris (sl. Zmenek s Chris), ki je bila namenjena ameriškim vojakom po svetu.
Med letoma 1966 in 1970 je osemkrat obiskala ameriške vojake v Vietnamu. Na tvegane obiske na bojne položaje je odhajala s helikopterjem. Njeni obiski so šli v nos vietkongovcem (ti so bili komunistični gverilci, ki so se bojevali proti Američanom v Južnem Vietnamu), ti so na njeno glavo razpisali nagrado v vrednosti deset tisoč ameriških dolarjev.
Lahkoverna lepotica in očarljivi častnik
Na enem od obiskov je Noelova v Vietnamu spoznala mladega ameriškega častnika Tya Herringtona, ta jo je spremljal na njenem obisku. Ko je enkrat prišla v njegovo sobo, je na zidu videla fotografijo ženske v srebrnem okviru. "Oh, to mora biti vaša žena," mu je dejala, Harrington pa je odvrnil: "Moja mama si želi, da bi bila."
Na obisku Južnega Vietnama decembra 1966 je Noelova s pomočjo ameriških vojakov celo izstrelila topovsko granato na položaje komunističnih vietkongovcev. Na granati je bil napis: "To Charlie with love, Chris." Po slovensko: Charlieju z ljubeznijo, Chris. Charlie je seveda Karl Marx, utemeljitelj ideologije, ki so ji sledili tudi vietnamski komunisti.
Pozneje se je izkazalo, da je bila na fotografiji res njegova žena. A medtem se je Noelova že do ušes zaljubila v mladega častnika. "Ty Herrington je bil očarljiv, čeden fant. Noro sem bila zaljubljena vanj in bilo je tako romantično. Bila sem nekakšna hollywoodska zvezda in on je bil nekakšen bojevnik," je govorila pozneje.
Pištola, nož in davljenje
"Odločila sva se za poroko, toda tik pred poroko so se začele dogajati stvari, ki so me prestrašile. Ugotovila sem, da je nekaj zelo zelo narobe – toda kljub temu sem se poročila z njim. To je bila strahotna napaka. S pištolo je meril v mojo glavo, mi nastavljal nož na vrat ter me davil, dokler nisem izgubila zavesti. Dobil je tisti pogled v očeh. Bilo me je strah, toda nisem vedela, kako naj odidem stran."
Po poroki sta se preselila v Nashville v Tennesseeju, ker je imel Herrington pogodbo s tamkajšnjo glasbeno založbo Monument Records. Posnel je pesmi When the green berets come home (sl. Ko zelene baretke pridejo domov) in A gun don’t make a man (sl. Pištola ne naredi moškega).
Od poroke do poroke
Noelovi je enkrat le uspelo prepričati moža, da je obiskal psihiatra. Ta je Noelovi povedal, da je njen mož paranoično-shizofrenično-manično-depresiven in da je zelo nevaren. Zgodba se je končala, ko si je njen mož Ty 11 mesecev po poroki pognal kroglo v glavo.
Pesem When the green berets come home, ki jo poje Ty Herrington:
Noelova se je pozneje še trikrat poročila. Najprej s teksaškim naftarjem (ki mu posel ni ravno cvetel), nato z nekim moškim, ki ga je spoznala v cerkvi, zadnjič pa je stopila pred oltar z nekim odvetnikom.
Poklicni samomor v Hollywoodu
Tudi po koncu vietnamske vojne je pomagala vojaškim veteranom. Leta 1984 so ji zato združenja vietnamskih veteranov za njeno pomoč veteranom podelila nagrado. Leta 1994 je na Floridi odprla majhno zavetišče za vojne veterane. A le za tiste, ki niso odvisniki od mamil.
Njena podpora vietnamski vojni je bila v njeni igralski karieri pravi poklicni samomor, saj je bil levoliberalni Hollywood trdno na strani nasprotnikov vietnamske vojne. V filmski tovarni sanj so bolj cenili igralko Jane Fonda, ki je celo obiskala komunistični Severni Vietnam in tam udrihala po ameriški vladi in vojski.
Polemika z Jane Fonda
Noelova je Fondovo, ki se je je prijel vzdevek Hanoi Jane oziroma Jane iz Hanoja po slovensko, srečala samo enkrat v življenju. V sedemdesetih letih je javno polemizirala z njo o vojni in ameriški naftni industriji, ko je Fondova imela neko predavanje v studiu Warner Bros.
Leta 1972 je v ZDA precej prahu dvignil obisk hollywoodske zvezdnice in mirovnice Jane Fonda v glavnem mestu komunističnega Severnega Vietnama. Zaradi obiska Hanoja je Jane Fonda, hčerka slavnega hollywoodskega igralca Henryja Fonde, dobila vzdevek Jane iz Hanoja – Hanoi Jane.
Leta 1987 je Noelova izdala svojo avtobiografijo A matter of survival: the war Jane never saw (sl. Vprašanje preživetja: vojna, ki je Jane ni nikoli videla). Jane v podnaslovu je seveda Jane Fonda.
Ravnodušna do Adriana Cronauerja
Istega leta so v Hollywoodu posneli protivojni film Dobro jutro, Vietnam (Good morning, Vietnam v izvirniku), v katerem je Robin Williams igral Adriana Cronauerja. Ta je bil voditelj ene od radijskih oddaj, ki je bila namenjena ameriškim vojakom.
Do Cronauerja je Noelova, ki bo julija letos dopolnila 80 let, precej ravnodušna: "Med vietnamsko vojno je bilo veliko ljudi, ki so imeli radijske oddaje za vojake v Vietnamu. Nič posebnega ni bil. Spoznala sem ga šele v ZDA, ko je bil o njem posnet film."
12