Torek, 9. 3. 2021, 22.12
2 leti, 10 mesecev
Ženska, ki ima sloves neusmiljene poklicne morilke
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
8,48
7
Tridesetletna Quadirjeva je lani za britansko revijo Square Mile, ki je namenjena finančnikom iz londonskega Cityja, pojasnila: "Denar služim tako, da iščem podjetja, ki izkoriščajo ljudi."
Nadarjena študentka matematike in biologije iz New Yorka, ki se je po naključju znašla v svetu financ. A se je na koncu tako navdušila nad prodajo na kratko, da so ji nadeli vzdevek (finančna) poklicna morilka. To je zgodba o Fahmi Quadir.
Januarja 2019 je britanski poslovni časnik Financial Times objavil članek o nepravilnostih v singapurski podružnici nemškega podjetja Wirecard. Med drugim naj bi šlo tudi za ponarejanje računov in pranje denarja.
Sumljivi Wirecard
Nemško podjetje, ki se je ukvarjalo s ponudbo plačilnih storitev, je očitke zavrnilo. V bran je podjetju s sedežem na Bavarskem stopil tudi nemški urad za nadzor finančnih storitev Bafin, ki je preprečil, da bi se Wirecarda lotili prodajalci na kratko (ang. short sellers).
Zagovorniki Wirecarda so britanski časnik tudi obtožili, da gre pri njegovem pisanju za tako imenovane lažne novice (fake news) in da v zavezništvu s prodajalci na kratko načrtno napada nemško podjetje.
Velika finančna luknja
A na koncu se je izkazalo, da so imeli prav tisti, ki so opozarjali na sumljivo početje Wirecarda. Junija lani je namreč podjetje priznalo, da na njegovih računih ni 1,9 milijarde evrov, ki so bili zavedeni v poslovnih knjigah, in da tega denarja verjetno nikoli ni bilo. Že nekaj mesecev pred tem so se od podjetja oddaljile tudi številne nemške banke.
Sedež Wirecarda, ki je zdaj v stečaju, je v Aschheimu v bližini Münchna (na fotografiji). V svojih zvezdniških časih je podjetje veljalo za eno od 30 najbolj vrednih nemških podjetij. Prvi novinarski članki o spornem početju podjetja so se pojavili že leta 2015, precej prahu pa je leta 2019 dvignil članek Financial Timesa o nepravilnostih v singapurski podružnici. A podjetje je vse očitke zavračalo. Vse do junija lani, ko je postalo jasno, da je zavajanja konec. Podjetje je priznalo goljufije, Avstrijca Markusa Brauna, direktorja Wirecarda, pa je aretirala policija. Septembra lani je nemški zvezni parlament ustanovil posebno preiskovalno komisijo o Wirecardu.
Poleg Financial Timesa je na sumljivo delovanje Wirecarda že nekaj let opozarjala zlasti ameriška borznica Fahmi Quadir, ki se s svojim podjetjem Safkhet Capital (podjetje ima ime po egipčanski boginji modrosti in znanja) ukvarja s prodajo na kratko.
Mlada zvezdnica z Wall Streeta
Mlada Američanka bangladeških korenin je zaslovela pri 25 letih, ko je kot prodajalka na kratko stavila proti farmacevtskemu podjetju Valeant. Takrat je bila še zaposlena pri hedge skladu Krensavage Asset Management.
Njen nekdanji šef Marc Cohodes jo je pozneje za ameriške medije opisal z besedami: "Neusmiljena, hladnokrvna in zagrizena." Ni edini, ki ima o njej takšno mnenje.
"Neusmiljena in hladnokrvna"
Opravljiva spletna stran Dealbreaker.com, ki piše o dogajanju na Wall Streetu, je januarja 2019 zapisala: "Fahmi Quadir je dovolj neusmiljena in hladnokrvna, da bi lahko bila diktatorka ali serijska morilka, toda namesto tega se je odločila, da bo ustanovila hedge sklad."
Sama ima o sebi precej boljše mnenje. Pred dnevi je na zaslišanju v nemškem parlamentu povedala: "Ne stavim proti državam. Ne stavim proti etično dobro vodenim podjetjem. Stavim izključno proti podjetjem, ki izkoriščajo ljudi ali počnejo kriminalna dejanja."
Sama se ima za nekakšno revolucionarko
Qaudirjeva, ki se je po lastnih besedah v svojem poslu znašla bolj po naključju kot načrtno, je še pojasnila, da je zanjo prodaja na kratko, s katero se loteva sumljivih podjetij, revolucionarno dejanje: "Prodaja na kratko kriminalca udari tam, kjer ga najbolj boli – po denarnici."
Na podjetje Wirecard je postala pozorna leta 2018 in prav hitro je ugotovila, da nekaj ni v redu. Marca 2017 je namreč nemško podjetje prevzelo ameriškega ponudnika predplačniških kartic Citi in ga spremenilo v svojo severnoameriško podružnico.
Quadirjeva na lovu za nepravilnostmi
Quadirjeva se je preprosto odpeljala do sedeža nekdanjega Citija, da bi raziskala, kaj podjetje počne, piše Berliner Zeitung. "Šla sem v zgradbo, ki je bila prevelika. V njej je delalo le nekaj ljudi. Rekla sem jim, da sem vlagateljica in da bi rada pregledala posel," je povedala na zgoraj omenjenem zaslišanju v nemški prestolnici.
Quadirjeva se je rodila na Long Islandu v New Yorku kot najmlajši otrok v številni družini. Njeni starši so se v ZDA priselili iz Bangladeša. V Kaliforniji je na kolidžu Harvey Mudd študirala matematiko in biologijo, nato pa, ko si je pred doktoratom vzela leto premora, pristala v svetu financ.
Kot je pojasnila, prodajalec, ki ga je srečala na sedežu nekdanjega Citija, še ni imel navodil iz Nemčije. "Tako me ni mogel potegniti za nos z raznimi pravljicami. Vprašala sem ga, kako je Wirecard lahko ustvaril tako visoko prodajo z individualnimi predplačniškimi karticami. To je zelo nenavadno."
Sum, da gre za pralnico denarja
Moški ni imel pojma in ji ni znal ničesar dokončno razložiti. Quadirjevo je takoj prešinilo, da se lahko kaj takega zgodi le, če gre za pranje denarja. Pozneje je prodajalca srečala ob dnevu vlagateljev. Prepoznal jo je in ji rekel: "Danes bom previden pri tem, kaj vam rečem."
Ker je brskala za nečednimi Wirecardovimi posli, je imela veliko težav. Wirecard je menda najel neko indijsko kibernetsko podjetje, da jo je nadzorovalo. Poskusi kraj podatkov in hekerski napadi na njeno podjetje so bili nekaj običajnega.
Napad zakrinkanca na Quadirjevo
Nekega dne, ko so njeno podjetje spet napadli hekerji in ji sesuli strežnik, jo je, ko je bila na sprehodu s svojim kodrom Gassijem, napadel neznani moški, oblečen v črno in z zakritim obrazom. S pestjo jo je udaril v glavo. Da bi bil udarec močnejši, je imel verjetno na rokah boksar.
Zaradi afere Wirecard se je letos zgodila zamenjava na vrhu nemškega urada za nadzor nad finančnimi storitvami. Januarja letos se je namreč nemški finančni minister Olaf Scholz (na fotografiji) zahvalil za delo dosedanjemu vodji urada Felixu Hufeldu. Scholz meni, da bo menjava na vrhu Bafina lahko prinesla nov začetek za urad.
Policija je v nekaj minutah prišla na kraj dogodka, a ni našla nobenih sledi. FBI ji je po napadu svetoval, naj bo odslej previdna. Quadirjeva je o napadu prvič javno govorila na zaslišanju v bundestagu. Prepričana je, da je bil napad delo profesionalca in da je bil povezan s podjetjem Wirecard.
Očitki na račun nemških ustanov
V nemški zvezni parlament so jo povabili Zeleni. Vladajoče stranke – CDU/CSU in SPD – zaradi tega niso bile preveč navdušene. Quadirjeva je v bundestagu pred člani preiskovalne komisije grajala tudi delovanje urada Bafin. "Nemške ustanove niso zaščitile svojih državljanov," je prepričana.
Quadirjeva je namreč kmalu po prvih sumih želela navezati stik z uradom Bafin in mu predstaviti svoje pomisleke, da bi lahko posredoval proti Wirecardu. A Nemci so njeno prošnjo za srečanje zavrnili. To zavrnitev obžaluje, prepričana je, da bi lahko tako že prej razkrinkali Wirecard.
Kako je Wirecard pral denar
Quadirjeva pravi, da je bil ključ do Wirecardove rasti nakup bančne licence. "Če želite prati denar, morate nadzorovati banko in vse člene v verigi. Tako lahko odprete račune za sredstva, ki so zrasla zaradi kriminala, vojne, trgovine z mamili in drugih nezakonitih dejavnosti," poudarja.
Mlada finančnica z Wall Streeta, ki naj bi v prostem času najraje poslušala opere, se ukvarjala z razbijanjem šifer v matematičnem muzeju ali pa si na izletu v čolnu privoščila ostrige in šampanjec, je nemškim novinarjem po koncu zaslišanja povedala, da ne živi razkošnega življenja.
Vse, kar zasluži, naj bi vlagala v podjetje
"Večina mojih kolegov – precej starejših, belcev – se je umaknila ali obupala, medtem ko sama vztrajam. Nimam družinskega premoženja ali dediščine. Nimam nobenega finančnega premoženja, bančnih računov v davčnih oazah ali nepremičnin," pravi Quadirjeva. Vse, kar zasluži, naj bi vlagala v svoje podjetje.
7