Nedelja, 29. 11. 2020, 22.46
4 leta
Lepotica s severa, ki ima za zdaj veliko sreče
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,62
59
Finska premierka Sanna Marin je vegetarijanka, ki je odraščala v družini z mamo in njeno partnerico. Sama za zdaj ne gre po maminih stopinjah, saj je njen srčni izbranec moškega spola. Z njim se je poročila avgusta letos, mesec po tem, ko je v starosti 65 let umrl njen oče Lauri Marin. V domači in tudi svetovni javnosti Marinova dviga prah tudi s svojimi fotografijami, na katerih je brez modrčka.
Na finsko premierko Sanno Marin so svetovni mediji postali pozorni decembra lani, saj je postala najmlajša predsednica vlade na svetu. Letos pa je med tistimi svetovnimi voditelji, ki naj bi dobro vodili svoje države skozi vihar pandemije novega koronavirusa.
Nenavadno. S to besedo bi lahko opisali odraščanje leta 1985 rojene Sanne Mirelle Marin. Njeni starši so se kmalu ločili, odnos med njimi se je skrhal zaradi finančnih težav in očetovega alkoholizma.
Otrok mavrične družine
Sanna je po ločitvi živela s svojo mamo, ki se je pogosto selila (Sannino rojstno mesto so Helsinki) po Finski. Na koncu se je ustalila v mestu Tampere, ki leži približno dve uri vožnje severno od finske prestolnice.
Mama je po ločitvi našla novo osebno srečo – tokrat ne pri moškem, ampak pri ženski. Sanna je tako odraščala v mavrični družini, kot je pozneje opisala istospolno partnerstvo svoje mame.
Meteorska politična kariera
Sanna Marin se je v socialdemokratsko stranko vključila leta 2006. Njena politična kariera je bila naravnost meteorska. Šest oziroma sedem let pozneje je namreč že vodila mestno upravo v domačem Tampereju, ki šteje okrog 230 tisoč prebivalcev.
Decembra lani je zgornja fotografija obšla skoraj ves planet. Finska je postala država, ki ji je zavladala koalicija petih strank, na čelu katerih so bile same ženske. V resnici to ni bilo popolnoma res, saj takrat Marinova še ni bila predsednica finskih socialdemokratov, to ji je uspelo šele letos. Na fotografiji so poleg Marinove (od leve proti desni): zdaj 33-letna Li Andersson, ministrica za izobraževanje in voditeljica Levega zavezništva, 33-letna Katri Kulmuni, ministrica za finance, namestnica premierke in voditeljica Sredinske stranke, ter 35-letna Maria Ohisalo, ministrica za notranje zadeve in predsednica Zelene lige. Kulmunijeva ni več ministrica niti predsednica stranke, saj je zaradi manjše afere, v katero se je zapletla, letos poleti odstopila. Na fotografiji ni 56-letne predsednice koalicijske Švedske ljudske stranke na Finskem Anne-Maje Kristine Henriksson, ki je ministrica za pravosodje.
Leta 2015 je Marinova postala poslanka v finskem parlamentu, junija lani pa je prvič postala ministrica v vladi. Zadolžena je bila za promet in komunikacije. Po odstopu premierja Anttija Rinne se je decembra lani zavihtela na sam vrh vlade.
Ženska vlada
Nova vlada je bila svetovna zanimivost. Najprej zaradi mladosti Marinove, saj je s 34 leti postala najmlajša predsednica vlade na svetu in za nekaj časa na sploh najmlajša oseba na čelu katerekoli vlade na svetu, dokler se ni za krmilo avstrijske vlade januarja letos vrnil leto mlajši Sebastian Kurz.
Poleg tega je bila vlada, katere vajeti je prevzela Marinova, za svetovne medije zanimiva tudi zato, ker so bile na čelu vseh petih koalicijskih strank ženske (pri tem je treba opomniti, da je Marinova v resnici postala predsednica socialdemokratske stranke šele avgusta letos), kar štiri od petih predsednic strank pa so bile decembra lani mlajše od 35 let. Za povrh je bilo v njeni 19-članski vladi kar 12 ministric (zdaj je ena manj).
Spopad s smrtonosnim virusom
Ko je Marinova postala finska premierka, še ni vedela, da jo bo v letu 2020 čakala izjemno zahtevna naloga – boj proti pandemiji bolezni covid-19. Za zdaj se Finska pod njenim vodstvom s tem izzivom solidno spoprijema.
Marinovo bi lahko opisali tudi kot nekakšno finsko žensko različico našega predsednika države Boruta Pahorja, saj je tudi zanjo Instagram, na katerem objavlja utrinke iz svojega javnega in zasebnega življenja, v zadnjih letih postal učinkovito sredstvo za nagovarjanje volivcev. Februarja 2018 je tako objavila celo fotografijo, na kateri doji svojo hčerkico Emmo. Srčni izbranec Marinove je Markus Räikkönen, s katerim se je poročila avgusta letos v svoji premierski rezidenci. Oktobra letos pa je Marinova burila duhove še z eno "razgaljeno" fotografijo. Za neko revijo se je namreč fotografirala z globokim dekoltejem in brez modrčka.
Je pa imela Finska srečo, da zaradi svoje odmaknjenosti spomladi letos ni bila tako izpostavljena prvemu valu kot kakšna druga evropska država. Ko so se evropske države marca začele panično zapirati, se virus še ni preveč razširil po državi tisočerih jezer na skrajnem severu stare celine. To se je pokazalo tudi v primerjalno nizkem številu okuženih in mrtvih.
Vzroki za finsko zgodbo o uspehu
Finska, ki šteje okrog 5,5 milijona prebivalcev, ima po spletni strani worldometers.info do zdaj 71 mrtvih zaradi bolezni covid-19 na milijon prebivalcev. Za primerjavo: njena zahodna soseda Švedska ima 660 mrtvih na milijon prebivalcev (podatki za Finsko in Švedsko so iz preteklega petka).
Pred dnevi je Marinova med razlogi za uspešno zajezitev širjenja okužb navedla testiranje in sledenje stikom, mobilno aplikacijo, ki prebivalce opozarja na stik z okuženim (aplikacijo naj bi uporabljala polovica Fincev) ter dobro usmerjene omejitve, kot so karantene za skoraj vse obiskovalce iz neevropskih držav.
Strog nadzor na meji in odpoved dopustovanju v tujini
Tudi tuji mediji razglabljajo o finski uspešni zajezitvi pandemije. Ameriški Wall Street Journal (WSJ) tako vzroke za finsko in norveško zgodbo o uspehu išče v dejstvu, da ti dve državi v primerjavi z drugimi evropskimi državami strogo nadzorujeta svoje meje, da bi preprečili vnose okužb iz tujine.
Marinova je pred dnevi v pogovoru za britanski Financial Times svoje evropske kolege na čelu vlad opozorila, da bodo populistične stranke postajale vse bolj priljubljene, če vladam ne bo uspelo nadzorovati pandemije.
Prav zato jima je uspelo omejiti okužbe, ne da bi pri tem izvajali strogo zapiranje javnega in gospodarskega življenja. Pomembno je tudi dejstvo, da Norvežani in Finci letos poleti niso dopustovali v tujini. Doma je tako letos dopustovalo kar 94 odstotkov Fincev.
Poletna priprava na jesenski drugi val
Finci in Norvežani so poletne mesece dobro izkoristili tudi za pripravo na jesenski drugi val. Finske univerze se tako po spletu številne Fince na hitro izšolale v epidemiološkem znanju iskanja stikov, Norvežani pa so okrepili svoje zmogljivosti za testiranje, tako da so sposobni v enem tednu testirati pet odstotkov prebivalstva.
Mika Salminen, ki je direktor za varnost javnega zdravja na finskem nacionalnem inštitutu za zdravje in blaginjo (inštitut deluje v okviru ministrstva za socialne zadeve in zdravstvo), je v pogovoru z WSJ še omenil finsko zadržanost, kar zadeva socialne stike, saj je njihov osebni prostor precej večji kot na primer pri Italijanih. Tudi to pripomore k manjšemu širjenju okužb.
Finski "nič nas ne sme presenetiti"
Britanski poslovni časnik Financial Times pri Finski poudarja tudi njeno zgodovinsko pripravljenost na nenačrtovane izjemne razmere, ki ima korenine že v finsko-sovjetski vojni iz let 1939 in 1940.
Aprila se je na družbenih omrežjih zelo širil članek indijskega spletnega medija ScoopWhoop o tem, da so na čelu šestih držav, ki so se najbolje odzvale na pandemijo, ženske. Poleg Marinove še Nemka Angela Merkel, Novozelandka Jacinda Ardern, Danka Mette Frederiksen, Islandka Katrin Jakobsdottir in Belgijka Sophie Wilmes. Seznam je malce nenavaden, saj hvali Belgijko Wilmesovo, čeprav je bilo že takrat jasno, da je Belgiji pandemija ušla iz rok. Belgija je zdaj država z največ mrtvimi zaradi novega koronavirusa na svetu. Do preteklega petka je bilo že 1.397 mrtvih na milijon prebivalcev. Wilmesova sicer ni več belgijska premierka. Zanimivo pa je tudi, da na seznamu ni bilo tajvanske predsednice Caj Ingven, čeprav je ta otoška država, ki je trn v peti komunistični Kitajski in za povrh ni niti članica Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), izjemno uspešna – za zdaj ima le 0,3 mrtvega na milijon prebivalcev. Na seznamu pa ni niti norveške konservativne premierke Erne Solberg (na fotografiji), ki tudi dobro obvladuje pandemijo – do zdaj le 60 mrtvih na milijon prebivalcev, kar je boljše tudi od Finske in od vseh drugih evropskih držav.
Finci so se kot sosedi nepredvidljive komunistične Sovjetske zveze pripravljali tudi na izbruhe pandemij, zaradi česar so imeli pred pandemijo novega koronavirusa polna skladišča zaščitne in medicinske opreme.
Švedski glavni državni epidemiolog Anders Tegnell, ki je pred leti proučeval finsko pripravljenost na izbruhe pandemij, je za zgoraj omenjeni britanski poslovni časnik dejal: "O njihovi pripravljenosti lahko na Švedskem samo sanjamo. A seveda, če imaš soseda, kot je Rusija, in z njim vedno bojuješ vojne …"
Finski boj z zahrbtnim virusom še ni končan
Seveda finskega boja s pandemijo še ni konec, poleg tega ima zahrbtni koronavirus to neprijetno lastnost, da lahko, če le za nekaj trenutkov nepazljivo zanemarimo boj z njim, naenkrat na hitro podivja in za seboj pusti kopico mrtvih.
Vsaj za zdaj pa je Finski pod vodstvom mlade Marinove, ki se je pri finski sposobnosti spoprijema s pandemijo po svoje ulegla že na postlano posteljo, uspelo solidno zajeziti pandemijo, in to z ukrepi, ki niso povzročili zelo velike gospodarske škode.
59